ID 1879
Pošiljatelj Zofija Šušmelj (Kosič)
Prejemnik Franc Kosič
Poslano iz Aleksandrija
Poslano v
Datum 10.07.1944
Vir Arhiv družine Kosič
Teme Aleksandrinstvo Druga svetovna vojna Erotika Ljubezen Sreča

          10. 7. 44

Ljubljeni moi Možiček

 

-1-

            Po dveh mesecah danes moram da se spet lotim ti pisat, a me prau ses teškim srcem ti pišem Franci, ot tizga trenutku ko vlak te je otpeljal nemorem da se potolažim sai bi bla rada bol močna ko tebe sem obljubla da bom me Pupi nemorem tako mi je use prazno, tako se šlišim sama da sama nevem kam se podat.

            Učirai sem pasala ceu dan pri Mami, in sai je tela da nai tudi spim tam, me nisem mogla več ostat, in skorai tekla sem domou, da sem gledala tvojo sliko in še tiste tvoje male stvari ki se ostale tu.

            Ponoči veš Pupi mi je blo prau teško, pervo dokler nisem mogla zaspat, ki sem iskala tvojo lepo glavo da jo lepo poljubim in nardim kriš, in proti jutru ko sem se zbudila sem pozabla da si šeu, te sem iskala. Pupi te sem klicala a tebe ot nikjer te ni blo, in mogla sem da naprei počivam sama.

O Franci ko Srce mi se je stisnilo in skorai za upočit je blo ko te sem vidla da tisti vlak te otpeljuje, da te pelje proč ot tvoje ljubljene, in Bog sam vei kedai te bo nazai pripeljeu, veš kar namesti sem ostala ko terda in gledala kako moja ljubezen se odaljuja.

Franci kako na hitroma svam storli jet proč niti nam niso pustili da se pozdravimo, da si damo zadni

-2-

pozdrau ko sami bi si želeli.

Me kei si čemo pomagat, taka nam je usoda, in tako jo moramo sprejeti v upanju Pupi moi da ja hmali bo to končalo, in da spet bomo prišla skupei, in ostala vedno skupei.

Pupi Cheri vem po meni kako ti more bet teško, in kolko si žalosten, me daisi koraižo in veselje in bodi močen nestoi Cheri obupat, vedi in imei zmirai pret očmi de tisto ki tvoje ranjeno srčke tolko ljubi, in vei da ono te zmirai več ljubi, in da prosi Boga zate in da si se kei hmali spet vrniu v svoje naročje. Sai upaimo da tudi ta voina nebo tolko darala, in da se bomo usi vrnili v naše drage kraje.

Samo moi Zlati ko ti sem uže tukei povedala, varvaise usega, ne prenašat teške stvari še da bi sti na kei nardilo na rani, al pa da bi sti na otperlo te lepo prosim nardi to zame varvaise.

Franci moi možiček upam da si prau prišu če, da si imeu dobro pot, in da nesi imeu neč na pomankanja, Pupi pišmi use kako si prišu in kedai, in če si naidu use tvoje stvari, in če si tudi udobiu te zastane pisme. Pupi danes zjutro sem bila na spiagi ses Edvinem, veš ubogo zjutro ko sem prišla ses sobe je hitro teku notri in te klicau kje je Franci, kje je Franci,  in kadar sem mu rekla da Franci je šau nekam me dabo prišu še namalo tako je bogi ostau žalosten prau smili se mi je.

 

nedokončano

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.