Brez začetka in konca, po vsebini  napisano                 21. 7. 44

-1-

Dragi možiček, veš tudi nocoi sem nekai sanjala ot tebe me pa sem use pozabla več nevem več kei je blo. Pa ti si sanjal kai ot mene? veš jast usaki večer ki grem spat si želim da bi kei sanjala ot tebe me samo enkrat  mi se je ispolnila ta želja, me žiher bi se na, ki ot tisti večer ki sem sanjala, da te sem vidla usega bolanga in še poverhi da roka ti je vesela, veš Dragi jast nimem miru zmirai te imam pret očmi, in se bojim da res sti ni kei zgodilo, o Franci moj ljubljeni ne me pustit v skrbeh te lepo prosim vali ko udobiš to pismo otpišmi hitro in jaumi kako se imaš, pišmi use, sai ti veš da ti samo mi si na tem svetu, in še da bi sti zgodilo kei potem bi ponorela ki bi bla dalč ot tebe in prez tvojih novic.

Dragi učirai so pasali dva mesca ot kar smo se poročila, veš učirai prei ko sem zaspala sem si mislila na use to, in veš tako hitro je use to pasalo, da skorai bi se na mislila, da sem jast tista ki pret dvevi mesci sem bla tako srečna, o Franci use to kako je pasalo ko v nekih sanjah, in če pomislim, kolko žalosti sem tudi preterpela v teh mescah, in pač tudi to je pasalo, in spet je blo veselje ko po tvoji operaciji spet smo bla skupei več ko en mesec, o Cheri ta mesec nikoli nebo pozabljen tudi če boma živela še sto let, vidiš veselje pride potem žalost,  in spet veselje, a še bo veselja za naša ranjena srca ki tolko se ljubijo, ja še naša srca se bodo veselila ko boda spet skupei in takrat upam za vedno kei ne Srček?

nedokončano