ID 1866
Pošiljatelj Franc Kosič
Prejemnik Zofija Šušmelj (Kosič)
Poslano iz
Poslano v Aleksandrija
Datum 19.02.1945
Vir Arhiv družine Kosič
Teme Ljubezen Zakon Spolnost Erotika

Sgt. Y. 197. Kosič Franc. 19. 2. 45. 159. M. U. Yug. Det. R. A. F. C. M. F. Ljublena mi Ženka. -1- Spet seti malo oglasim ljuba moja vedi da sem prau in pri najbolšem zdrauju, upam enako i ot tebe. Ljuba Ženka, jutri bo deveti mesec ot kar smo združena za celo naše žiulenje. Kako use hitro mine. Ma le malo ot teh mescu smo bla skupaj, večina nih smo oddaljena. Le tri Ženka smo skupno preživela, in še eden ot tih jebiu precej žalosten, kar v prvih dneh naše lepe združitve storu tisem jokat, kar naenkrat si se mogla odstranit in sama v samotni sobi, čakat in v strahu preživlat, kaj bo s tvojim ljublenim možičkam. Ma i to ljuba je minulo, pa prišli so spet lepi dnevi, in tako i sedaj ljuba, spet bodo prišli, en dan dnevi ko spet bo tvoje ranjeno in lušno srce -2- se razveselilo, in objelo v neodvoiu zagrljaj tistega ki si pret devetimi mesci sprejela v večno vezo. Ja Ženka to so moja upanja, ma vem da i ti morda jutri na večer boš to mislila, in se z temimi nadami tolažla tvoje britko srce. Jutri ko legla boš k nočnemu počitku, mislila boš na dan, ko si prvo noč legla k počitku z tvojim možičkam, ko jast tako i ti tam v daljavi z souznimi očmi mislila na prošlost, katera tudi če nam je bla kratka ma ne ljuba uselih je blo lepo. Se spominjaš ko me si prva krat vodila gor v našo malo sobico, use bela is bla a v licu naj srečnija, tvoja i moja želja se je nam uresničila in šla sva v naš kotiček, da užijemo našo sveto ljubezen, ljubezen katera nas je z prvim pogledom našla, in napoila z vinom ljubezni, ljubezni pres kraja, ljubezni katera večno gori, -3- O tiste prve nočne ure v našem žiulenju, katere nikoli nebodo pozablene, veš ljuba moja da k ose spomnim na nih kar pozabim kot sem, nič nevidim le tiste kratke ure miso pred očmi. Tiste ure ko legla si bela v moje naročje, moja cvetka, ki rasla si v zlatem vrtu, takrat te je tvoj današni možiček utrgau, in z malo rano na stebli prislonu teje na svoja prsa, za nikoli več nete ostranit. Takrat sem biu srečen, takrat sem postau najbogatiji na tem svetu, takrat seje moje srce umirilo, ki seni več balo da ko drugi bi te z tega zlatega vrta utrgal. Ljuba moja edina moja ljubezen, use moje nade, z takimi mislimi danes tolažim moje srce, in upam da i tvoje srce bodo te besede potolažle, in ko mene sedaj tolažle prej ko zaprem oči k nočnemu počitku. Sprejmi moj poljup ta poljup ki z celega mojega srca ti pošiljam. Franci.

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.