Tvoje pismo sem prejela. – Povsem, kakor te je volja. – usuljujem se nikamor. Da ni bilo to prijateljsko pismo prijateljici moraš priznati. Pri vseh mojih napadih je bilo v vsakem mojem listu še vedno toliko da si lahko spoznala, da sem Ti dobra, da te smatram prijateljico. Ti prva si začela danes govoriti o bivšem prijateljstvu. – To me boli otkritosrčno povedano jako in bolj, kakor sem pričakovala. – Nisem se jaz spremenila proti tebi, ampak Ti proti meni! – Jaz sem bila odkritosrčna, Ti nisi bila! Samo pomisli na oni članek. V prvem pismu za njem se nisi prav nič razburjala, a potem si me jela napadati. Za „Št.“ sem Ti pisala. Pošiljala Ti jih bom vedno tako, da jih prve dni meseca že imaš, ako Ti ni prav pa prekini prinašanje nadaljnih doneskov. – Za sedaj Ti jih pošljem v petek ali soboto. – Moj članek in moje pismo si dobila. – Pričakujem ipak še, da se ne izravna. – da sama lahko vidiš, kdo je več kriv Ti ali jaz. – Da sem „prij.“ prikrojila za „Ed.“ je laž. Pošljem Ti izvirnik, katerega si itak že čitala. Onega župnika sem spremenila v oskrbnika to je vse. Če pa potem v onem mojem opisovanju mojega narodnega nadušenja nisi našla ironije, mi je žal. –