Sgt. Kosič Franc.                                                                                                    15. 8. 44.

94. Squadran.

R.A.F.   M.E.

Predraga mi Ženka.

-1-

Sprejmi najiskrenije pozdrave in goreče poljube na tvoje lepe uste. Jast Draga ženka, sem prau in pri dobrem zdrauju, upam da i ti si prau in pri najbolšem zdrauju.

Novega nevem nič, tu je use ponavadi, včiraj smo imeli precej vroče, ma danes hvala Bogu je spet prau, hladan vetrič prijetno piha, tako da  vročine ni. Včiraj tudi smo imeli prestavo enga še precej lepga filma, tako da je nekaj večernih ur mal prej pasalo, ko ponavadi.

Veš draga ženka da tu imamo včasih tako lepe noči, da kar se zdi človeku da je v svojih domačih krajih.

Veš neki večer ki sem se sam sprehajau, pozadej naše hiše po zapuščenem vinogradu, sem si mislu  ko bli bla tu, i moja ljuba ženka, gotovo se nam bi zdelo ko da smo pri Vas doma, pa potem sem si mislu, pa morda da res ni več tako daleč dan ko te moje skromne želje se mi bodo uresničile.

Veš  da en lep čas sem sedeu ne enem kamnu, in opazovau okoli sebe, use je blo tako mirno, le grilčki  in razni drugi nočni pevači, so motili to tiho noč z nihovim enakim petjem,  a gor na nebu, na tisoče raznih po velikosti zvezdic, je miglalo, in zdelo se mi je ko da one, mi pošiljajo pozdrave. Pa morda res da one mi so pošiljale pozdrave, pozdrave ot moje ljube ženke, ki morda glih tisti moment,

-2-

i ona, tam v daljavi, je z malega okna ih opazovala, in im šepetala mili pozdrau, za svojega ljublenega.

            Neveš ljuba ženka kolko mi si bla blizu, ko sem na use to mislu in opazovau to milo noč, in diseča, že skoro suha trava, kar opila me je, saj ti sem govoru, šepetau lepe besede, ma ti nažalost nisi to čula, al čula ih je ovenela roža, mlada trta in mali grilček ki je tam blizu mene prepevau svojo pesmico.

            Potem sem si mislu kako bo lušno, ko res bo prišel tisti dan, ko bova v naših Slovenskih krajih, ne več oddaljena eden ot drugega, ampak skupaj se bova sprehajala v nočnih urah, po tistih lepih zelenih tratah, med petjem grilčkou in reglanjem žab, takrat nas nebodo motile misli na odaljenost eden ot drugega, al mislili bomo na delo jutrenga dneva, na uzgojo tistih bitji ki nam ih bo podarila naša ljubezen, saj to nebo trplenje ne ženka, ampak veselje?

            Viš ljuba ženka, z takimi mislimi in načrtami, tvoj ljubi možiček pasa kiro uro, sam samcat v mirnih nočeh, ta mir in ta samota, veš da mi olajšajo bolečine mojega ranjenega srca.

            Upam ljuba ženka da boš vesela tega le malga pisemca, saj rat bi ti kaj bol veselga pisal, ma že ki je use tako samotno okoli mene, pa i pisma so temu slična.

            Pišimi i ti kaj o tvojih samotnih urah, in nepozabi da mi pozdraviš Mamo.

            Sprejmi moj drah objem in goreč poljup, tuoj Možiček.