ID 1905
Pošiljatelj Franc Kosič
Prejemnik Zofija Šušmelj (Kosič)
Poslano iz
Poslano v Aleksandrija
Datum 12.08.1944
Vir Arhiv družine Kosič
Teme Ljubezen Žalost

Sgt. Kosič Franc.                                                                                             12. 8. 44.

Sguadran 94.

R.A.F.  M.E.

Predraga mi Ženka.

 

-1-

            Sporočam ti da danes sem vdobil tvoje pismo, to ot šestega tega, najlepša ti huala, enako vedi da jast sem prau in pri dobrem zdrauju.

            Upam pupi da si i ti, draga, si pru in pri njabolšem zdrauju.

            Huala ti za kar mi si opisala, ot zaroke ot Lojzke, saj sem si, že sam mislu da zate tam nebo veselja, ampak da se boš znervirala, saj hlih tako ko sem si prestaulau, tako mi si opisala, vem ženka da glih tako ko jast opčutim samoto bres tebe, tako i ti opčutiš bres mene.

            Za nas dveh je le takrat veselje, ko smo skupaj, samo takrat naša srca se veselijo in zabavajo, a drugači okolinas je use pusto in prazno. Vem pupi da ko se še pa, drugih gleda ki se zabavajo in veselijo, takrat še bol hudo pride pri srcu.

            Draga ženka mi pišeš da nebi rada tela, mi use te žalostne stvari pisat, in bolečine tvojega srca rastolmačit, ma da mi moraš, ki s tem praviš da se potolažiš, saj ti verjamem, in tudi tako je prauda mi use poveš, kar misliš in kar delaš, saj tako i tvoj ljubi možiček hoče, da ima svojo ženko otkritosrčno.

            Saj ti verjamem da nimaš komu se potožit,

-2-

ko ti pride hudo pri srcu, vem tudi da Mami ti ni mogoče ti se potožit, že ki Oni ti niso takrat otkrili kar, bi mogli, sedaj i ti im nemoreš otkrit bolečine, katere mučijo tvoje ranje srce.

            Zato draga ženka, pa meni kar pres strahu, use popiši, in potolaži tvoje ranjeno srce v teh malih pismah ki mi ih pišeš, saj vem pupi da ko človek svoje srce otkrije, potem pride lažje pri srcu, saj i doužnost je tvoja da meni use poveš kaj ne draga da je tako.

            Ženka tudi če v tej odaljenosti oba tako trpiva, saj i to trplenje nebo ne bo več dugo doralo, i tega bo en dan konec, in takrat spet bodo naša srca vesela, in uživala našo ljubezen, katira usaki dan bol planti.

            Ženka ko tam v daljavi, učasih ti pride hudo, in teško pri srcu, potolažise v pisanju tvojemu ljublenmu samo prosim te ne obupat, vedno upaj v tistega ki ga ljubiš, ki vedi da on endan se vrne, pa magari nevem po kaki trnati poti bi mogu brest do tiste ki i on jo tako blazno ljubi.

            Saj i jast tu, draga ženka trpim in hrepenim po tebi, in veš, jast tu pa žive duše nemam da bi se i potošu al pa da mebi ko potolažu, le tvoja draga pisma mi dajo tolažbo i upanje, pa učasih, ko mi v nočnih urah pride teško, si rečem! Ne, nesmem si delat žleh kri ustrajaj in trpi še nekaj mescov, saj morda ni daleč dan ko spet bom pri moji ljubi ženki.

            Tam v nijenem naročju , spet jo bom slatko

-3-

poljublal, božal nijene lepe lase, bral uso nijeno ljubezen do mene v nijenih lepih očeh, stiskal  k sebi nijeno deviško telo in užival z nijo našo ljubezen.

            Viš ljuba ženka z takmi željami, in z takim upanjem tuoj ljubi možiček ustraja, in prenaša to odaljenost in pustočo.

            Taka upam da  boš i ti ženka, in da boš use prenesla z lahkoto kar ti nepoznata usoda, naloži na ramena, saj je tako mipreljuba moja ženka.

            Franci če, da ko se vrne, v tvoje naročje, da dobi svojo ljubo ženko, lepo in veselo prez znakou, katere pusti žalost, vem pupi da teško je to postič, ma uselih upam da saj v nekoliko, boš ti meni ustregla.

            No sedaj ki si že tam v službi, nesmeš še zapustit, vedno glej nase, potem druzih, varvajse in gledaj na zdrauje, prosim te ženka bodi taka ko si jast želim, vedno hodi po pravi poti in nese pozabit.

             Met ostalim mi pišeš da teta je prinesla eno flašo vina, ej sedaj ti sem pa nevoščliu da nisem biu tam pa da ti bi jast dau mal več popit, tako da potem bi se smejou skupno z tabo, ki šaldu je fest ko Zofka ga mal popije z Francem. Še se spominjaš, takrat ko smo ga pila, pa potem kako je blo lušno, saj nisi pozabla ne?

            Saj bo še tako ne moja slata ženka!

            Sam bog naj nam obvarva zdrauje, in drugo bom opa midva uresničla ne pupi?

-4-

            Mi pišeš da ste bli i v kini v nedeljo, zgleda da tisti filem je biu res lep, že ki i kniga katero sem čitau je bla šaldu fest.

            Tudi mi tu smo imeli en koncert, pred nekaj dnevi, niblo napačno, tudi nekaj lepih nog je blo, saj nese prestrašit, je blo še precej daleč, saj usako tolko nam pokažejo, da nebi pozabli na kotoline?

            Saj če nebi učasih vidli te igralke, prau res da tu leta nebi vidli prepovedan sat.

            Saj bolše i je, da tu se to nevidi, ki potem še bol se spomnim nate, i na nekdanjo veselje.

            Saj nezameriš če sem se mal po šalu.

            Upam da udobivaš moja pisma, jast tvoja draga dobim redno.

            No zadanes bom zaklučil to mojo slabo pisavo pa se drugič še oglasim, to jutri al pa pojutršnem.

            Najlepše pozdravim Mamo in teto.

 

Sprejmi iskrene pozdrave in nebrojno poljubou na tvoje lepe uste. Tvoj do groba zvesti Možiček

                        Franci.

 

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.