Dragi!

Oprosti, da nisem povsem točen z odgovori! Saj veš, kako je, če ima človek ljubico, ki bi najrajši videla, da bi ji pisaril vsaki dan kar cele knjige! Sicer se pa punta in krči, da je strah! —

—— Hvala Ti na podlistku! Bral sem ga že v kavarni, kjer imamo vse — razun »Slov. Sveta«. Temu sem poslal o tem že kratko, — a jako ostro notico — dečku Gojmiru v odgovor. To bo pa spet »duhovito« replikoval! —

Gojmira radi svoje sitnosti in nadležne domišljavosti bajè ne more nihče. Menda je Vadnjal št. II. — Pa otrok! —

Podgornik mi je pisal pred kratkem sila lamentacijsko pismo. Bil je nekaj bolan; pri 2 številkah ga je nameščal Kogej. Zato ni bilo prilog. Bil je tudi na Dunaju, kjer mu je Goestl zopet natrobil tožbá o naši lenobi. Hm, morda pa vender kaj več storimo, kot meni Goestl! Saj kratka, ceneno blebetava »pisma« vendar še ni — »delovanje«, kâli?? — Vender sem mu poslal na to nekaj notic: o skupščini, »Triglavu« i. t. d., pa nekaj malega leposlovnega. Podgornik tarna radi naročnikov. Ako moreš, pošlji mu kaj snovi — (kaj bo s »Suženjskimi pesmimi«? — nadaljuj vender, para lena!!) — pa pridobi mu po okolici kaj naročnikov! Saj list je vedno celoten! — Menda bo list kmalu prenehal, če že ne do konca leta! —

Janez mi ničesar ne piše. Ne vem, kaj misli radi Herme, ki je spet vsa obupana. Naj bi vender pustil dekleta v miru, če ne misli resno! Omožila se bi sicer, tako pa nanj čaka! — V N. m. bo menda veselica za »Slovenijo«, vsaj punčk mi tako poroča. 4. sept. bo ondi velika učiteljska veselica s koncertom in plesom. Pridi takrat z g. očetom in punčkom tjà doli! Imeniten izlet! Jaz pojdem gotovo.

Kaj kàj počneš? —

Jaz se vozarim po Ljublj. okolici z bicikljem, da je veselje. Bil sem tudi že v Kamniku. To je krasen šport, — samo s psi imam vedne vojske! Znal sem v 3 dneh. Peljal bi se tudi v N. m., a se ne izplača muka po tistih serpentinah in gričih. —

Vozim se navadno zjutraj do 11. dop., potlej kaj pišem ali čitam, po kosilu spim do 4., potlej grem v »Europo« na »žretje teh cajteng«. Na večer grem na izprehod, pa okoli 1/2 10. že spat. Torej prav filistersko živim! — Družbe nimam nobene, razen Škrjanca, abit. in par uradnikov. V kavarni se malo izklepetam z dr Tomcem in takimi starinami. In denarja nič! To je »trübsal«! Tudi moji dolžniki so — pozabili. Ali so se Tvoji kaj odzvali pozneje? (Ce imaš kaj več, pošlji mi, vrnem Ti na D.! Jaz nimam tu nobenega — fajmoštra! — Pa res, — pumpaj mi par forintov!)

Ali si bral »Tagespošto?« Marsikaj sem že vedel prej, n. pr. o »Zori«. Nu, škodovalo ne bo našim ljudem! Pisatelj je menda tukajšnji turnarski učitelj Julij Schmidt, ki je dopisnik »Tagespošte« in »Deut. Wachtarice«!! —

Ali je Tvoj punčk še v Št. Pavlu? To sem Ti fovš! Jaz pa le drobtine lovim! Zadnjič je bila tu dva dni. Tudi Gasperin in Pehani sta bile tu; sevé jaz sem svojo »mlado« popolnoma okupiral za-se. —

Zdrav! Poklon gdč. Márici!

Odgovori kmalu!

Tvoj
Fran