Velecenjena gospica!

Hvala Vam, da ste povedali svoje mnenje o tem brezkončnem boju! Žal mi je le, da igra – g. Cotič v tej bitki takó sumljivo vlogo! Ta mož veliko deklamuje o »objektivnosti in lojalnosti« »Edinosti«; a če si ogledam stvar pobližje, je vse skup – fraza.
Kritiko o »Dušnih borbah«, s katero sem se – kakor i Vi – skoro povsem strinjal, je spisal g. Iv. Škrjanec, »Zvonov« pesnik; – dr. Pajk pa je ves čas napadal – mene. Zakaj je torej Cotič sploh priobčil tiste smešne članke, dasi je vedel, da se mi dela z njimi očitna krivica ?? – Ali menda Cotič sploh rad sprejema vse, kar je le napad na – me?? – Članke bi bil lahko vrnil dr. P-u, zlasti ker so bili le osebni, pa mu povedal, da tiste ocene nisem pisal jaz!! – Nù, dr. P. se je izognil kritiki o zmašilu svoje gospe ter rajši napadel mene, ki nisem pri vsej stvari prav nič deležen – Cotič pa zapira sedaj pred nosom vrata mojim zagovornikom.! Če je že pustil, da me Pajk blati, mora tudi dopustiti, da me ljudje branijo. Li ne? Seveda, po mojem bi ne bil smel sploh priobčiti Pajkovih člankov, ker so bili le osebni in adresovani napačno. –
Vendar: bodi konec! – Želel bi bil le še to, da bi objavil moje odprto pismo, v katerem sem moral sam povedati, da sem na oni kritiki slučajno nedolžen, in da tudi »karikatur« nisem spisal – pač pa uredil! – sam, nego tudi še trije, pesniki slovenski! Nù, »objektivni« Cotič ni hotel objaviti niti tega! Pač dovelj značilno !! – – –
Tudi domišljavi Holz še vedno drgne ob me! Ne vem, kaj li hoče? Če mi ne miruje, posvetim mu kmalu pošteno! Smatral sem ga za velikomestni naobraženega, a vidim, da je tudi filisterski nervoznež. –
Pa kakor rečeno: bojev sem že sit! Še malo in še malo, pa vržem vse skup v kot! Od pisateljevanja nimam itak od začetka – t. j. od »Vesne« – do danes nič druzega, nego jezo in žalitve! – Vse me krivo sodi. Ali ste čitali v »Slovencu« članek »Aškerc in drugi«? Kako perfidno zavija vse! – In v mojem romanu vidi tisti – dr. Iv. Krek le to, kar hoče; satire, šibe na nemoralo in na politično kramarstvo oderuškega bahača dr. K. Pajka, na klerikalno ščuvanje in slepljenje nezavednega naroda, tega pa ne vidi!! – – To so naši duhovni kritiki!* – – –
In feljton sobotnega »Slovenca«! Nisem ga čital, a – otročja podlost kakega »Daničarja« je gotovo. Iz prepira, ki se je vršil »in vino«, se napravi tak haló! Fej! – Res je pa, da imam zlasti med mlajšimi »Slovenijani« celó vojsko nasprotnikov iz – zavisti in iz – neumnosti. Da bi Vi vedela, kakó podli, nesramni in breztaktni so ti ljudje !! Fej! Fej! –
Prof. Bežek mi je tožil, da nima gradiva za l. 97. Pošljite mu vendar svojo novelo! Vsaj začetek in naslov za »program« na platnicah!! – Kakó se bo zval Vaš spis; smem li vedeti naprej?? –
Vidic mi zameri, ker sem Vam obljubil sotrudništvo za »Slovenko«. Pravi, da sem nedosleden. Nu, jaz Vam seveda ponavljam, da sem bil in ostanem za idejo ženskega lista, da sem proti listu le iz že navedenih ozirov, dotikajočih se števila časopisov in sotrudnikov, in da sodelujem samó iz osebnih simpatij! –
Za I. št. imate menda dovelj. Do kdaj je čas za II. št.?? – – –
Torej ali napišete članek gledé mojega predloga za sestanek literatov? Vsaj 20 vrstic!! –
Pri »Zvonu« se izvršé neke spremembe gledé tiska, kali. Hoteli so ga ilustrovati. Nù, Stritar, jaz i dr. smo bili contra.
Tu sem si ustanovil svoj klub iz samih čilih in plodovitih močij. To bodi »sloven. moderna«! Prodreti moram povsem.
Ako mi še kaj pišete, blagovolite mi nasloviti liste na VIII. Lange G. 4. II. 10.
Prijateljski Vas pozdravlja, poljubljáje (oj, dr. Pajk!) Vam uslužno ročico
resnično vdani, a danes malo slabovoljni
Fran Govékar

* Napišite kaj za »Ed.« o tem!! –