Draga Ivanka!

Pošiljam Ti odtis klišeja za omot svoje knjige. Seveda je to samo primitivno ali vidi se vendar-le, kako bo to izgledalo. Pošiljam Ti tudi ob jednem še uzorec, kako naj se opremijo prve strani. Prosim te, da gledaš na to, da ne bo napak. Kazalo naj narede na kraju. Ko bo tiskano naj mi pošljejo takoj v Prago. Omot dam tiskati tu. Morala bi itak pošiljati papir za omot doli, kar bi bilo še več komedij. – Glej vsekakor, da mi tiskajo pred Božičem. Ti veš, da nisem kapitalistka in sedaj o Novem letu bi mogla vendar-le upati, da nekaj prodam. Kliše za omot me je stal 6 fl in naposled mislim, da je tudi delo vredno plačila. Rokopisa nisem zahtevala nazaj. Jaz sem samo hotela vedeti kaj je z njim ali natisneš ali nenatisneš. Sploh te zdaj še enkrat in zadnjič vprašam, hočeš-li, da še sodelujem "pri Slovenki" namreč tudi v prihodnjem letu ali ne.

Jaz mislim, da sem vendar vsaj toliko storila za našo žensko stvar, da zaslužim jasni in točni da ali ne. – Takega ponašanja, kakor ga Ti rabiš proti meni, ga od urednice »Slovenke« res nisem zaslužila, pa čuti in misli osebno o meni karkoli! – Po vsem tem se res ne čudim, da so se vsi sotrudniki »Sl.« tako porazgubili. Márica je sotrudnikom vsaj odgovarjala za kar se jo je vprašalo – Tebi je menda tudi to že odveč.

Odgovori mi torej odločno in javno, kar misliš. Govekar me je v imenu uredništva »Zvona« prosil za sotrudništvo. Nisem se še odločila. Vederemo![

Pretekle tedne sem težko obolela. Imela sem »Gallenstein«. To se je najbrž že od avgusta sem vleklo. Imela sem zelo teške zahvate. Pretekli teden sem bila vse dni v postelji. Mnogo sem trpela. Zdaj mi je bolje ali še vedno moram kakih 10 dni piti karlsbadsko vodo in ne smem nič druzega jesti nego mleko. Mala pride zato še le 15. t. m. k meni. Velika je in že hodi.

Prosim te še enkrat odgovori mi takoj! Odgovori mi radi “Slovenke”, piši mi, ali so v tiskarni že ponatisnili, kedaj napravijo prve liste in predgovor, kedaj bodo z vsem gotovi. Saj si menda lahko misliš, da mi je na tem, da končno to vse zvem. – Saj mi celo Gabršček takoj odgovori, kadar ga vprašam in če mi že ne pošlje par tiskanih pol, pove mi vsaj z dopisnico kar hočem.  – Uporabljati te prilike v nekako maščevalnost in sploh ne odgovarjati je nizko – in tega sploh ne verujem. Morda si bila bolna kakor jaz, pa mi nisi mogla odgovoriti.

– Kristanova žena mi je včeraj pisala, da se preselijo v Beč. –

Pozdravlja te

Zofka

Praga, Kateřinska ul. 13.                                                                     dne, 4. XII. 1901