Draga gospa!
Mislila sem že parkrat pretrgati ta – skoro polletni molk!
Oprostite, menda je moja krivda, da vam nisem odgovorila na razgl. v kateri ste mi omenili, da ste namenjeni na Gorenjsko.
Bila sem sama 14 dni na Gorenjskem: v Bohinju, na Bledu (Dobrava) ter nekaj časa na Koroškem Vrbskem, Millstetskem jezeri i. t. d. Čas mi je potekel urno kakor sploh poteka čas urno v prijetni družbi, v
lepih krajih.
Na Bledu sem se seznanila z Vido. Ona menda izda prihodnje leto pesmi pri Schwentnerju, če se ne motim, jih je uredil Zupančič. Ima nekaj krasnih stvari, posebno nekaj lepih mladinskih pesmi.
Kristina se tudi pripravlja, da pošlje svoje duševno delo v svet! Kdaj pa se predstavite vi našemu občinstvu?
Malo pišem – več študiram. Vedno se mi dozdeva, da sem zgrešila svoj poklic! Za me je res ta svet premajhen! Sploh sem si ustvarila svoj svet in živim v njem tako osamela, nerazumljena od vseh drugih …
Ko bi ne bila v nekaterih stvareh tako idealna – bila bi morda danes srečna, - v lepem bogatem buduarju – bogata, - in nesrečna žena …
A mislim: Nekaj mojih zlih slutenj se je uresničilo! Nemara se uresniči tudi nekaj onih lepih sanj – o sreči … Za več ne zahtevam!
Kako se imate vi? Kaj dela Vaša Ksenija? Upam, da je povse ozdravela. Vi se menda počutite dobro!
V prostem času se pečam z ekonomijo, z gospodarstvom. Ob Božiču grem spet v Maribor – menda tudi v Ljubljano.
Poleti? Bog ve kam? Ko bi se lahko odzvala srčnim nagibom, šla bi v svatojo matjuško Rus! Oglasite se kaj! Veselilo me bo, čuti o vas in o vaših vesele vesti!
Pozdravite znance!
Vsem vašim, posebno pa vam
Lepe pozdrave!
Nataša
14. XII. 07