Bilje 29. VII. 28



Ljubezniva mi ženka!!!



Včeraj večir ob šestih sem šel z Nilko na kolesu da se greva kopat na brod , ter vdobim na poti tvoje ljubeznivo mi pisemce. Srčna ti hvala! Tudi jaz bi rad vdobil pisemce magari vsaki dan!Pa zelo čudno se mi zdi da tako dolgo nisi vdobila nič. Seveda dnevi so dolgi sedaj in človeku se zdi cela večnost, posebno še, kadar se kaj pričakuje. Pa upam da si tudi ti včeraj vdobila moje zadnje pisemce? Pa prav nič ne maram če bi se prav zgubilo ker sem bil zelo jezen kadar sem jo pisal. Pa te prav ponižno prosim Felička odpustimi če sem te kaj užalil radi tega. Sam čutim da nisem prav napravil, da napram tebi žalim tvojo lastno mater, in stem gotovo občutiš tudi ti draga ker vem da mati je le mati. Torej ponovno prosim odpuščanja! Jezen sem bil takrat, saj veš da v jezi se človek vedno prenagli: sedaj sem že na vse pozabil, ker ne pomaga tako nič, ona ostane le ona. Zadnjič sem ti obljubil da ti bom pisal kako je pasal sv. Mohor. Pri taki reči veš da je zmiraj dosti ljudi pa vse edno ni bilo kakor druga leta. Pri vsi mizerji in suši, se vidi samo duobro in luksus, zadnje mode, itd. svet se uresnici dan z dnem zmiraj bolj modernizira. Sinoči smo imeli malo dežja pa je prišel s tako furjo in viharjem da smo mislili da vse unese. Danes pa veter tako briše, da še to malo ki je zmočilo zopet posuši. Sedaj če pride ja ali ne tako bo malo več pomagal, kajti turšica fižol trava to je popolnoma uničeno. Pomagalo bi še trtam, in ker bi se še od sedaj naprej sijalo na pr. zelje ajda in take reči. Drugače vročina je zmiraj grozna vsaki dan se kopamo. Spati ni mogoče ne podnevi ne ponoči proti jutri človek kaj zaspi. Neveš kako so mi dolge noči cele ure slonim na oknu ter zrem v luno, z mislimi sem pa pri tebi. Posebno sinoči ko je utihnila nevihta bilo je bolj hladno, luna pa se je zopet skrila pa zopet pokazala izza oblakov jaz pa premišljeval in obžaloval zakaj jo ne gledava oba eden tik drugega sloneč na oknu, mesto tega žalostnega življenja. In še lepo fantovsko petje zaslišim iz vasi, samo mile pesmi so peli, tako da sem bil še bolj žalosten. Tolažil sem se stem da morda tudi ti istočasno slonil na tujem balkončku ter si frišaš najine lepe spominčke izza zadnjih dni. Imela sva žalostne in lepe, kaj? Pa na žalostne ne bomo si mislili več kaj?Nadalje dragica prašaš me če sem ti zameril ker si bila tako zaspana Sam sem spoznal da si na vso moč utrujena ter sem se še čudil kako si moraš tako zdržati, in vedi da mi niso najine noči nič bolj kaj teknile samo radi ker sem vedel da si trudna. Zraven tega sva imela še samo noči proste, in še te trudne, pa še mislila sva si vsaki večer. Morda nocoj sva še skupaj, jutri pa lahko nič več. No potrpela sva vsaki malo, in vse edno so nama tisti dnevi prehitro minuli. Nadalje veseli me da se imaš dobro, ter kar je glavno da živiš dobro sedaj imaš čas si plačati z mesom in tortami nič ti nisem nevošljiv bog daj da bi ti teknilo in se kaj poznalo. Tudi pri nas ni še do sedaj hudega za jesti samo vino pogrešam ker nam je poteklo in nič zašluška da bi si privoščil kakšen kortinčk pa drugače ni ko se privadit to pa zelo občutim sedaj ko sem tako švoh . Drugače ta slaba letina nam kaže da bo treba tudi s hrano bolj nazaj. Pa upajmo da ne bo tako hudega ter da bodo prišle [neberljivo] letine. Vsaki krat ki grem z Danilko na brod mi pravi kako jo je mama kopala, in kdaj ste bili tisti dan skupaj včasih našteva. Včeraj ko sem jo oblačil je imela narodno nošo, naj raje ima tisto krilce: sem ji obleku znarobe tisti za spredaj odzadaj veš kaj mi je rekla, ti tata si šutast in se mi je smejala. Ko sem odprl pismo sem ji pokazal slikce, na vseh te je spoznala. Pa vse edno ima reč, ter jo spoznam, da si misli kako pestva mama tistega fantka najbrž da ji ni prav. O tebi prav malo govori jaz ji vsaki dan frišam spomin, ter ji dajem pobudo jo prašam če te ljubi ter da naj pokaže kako te ljubi me prime okrog vratu in stiska ter pravi da kako ljubi mamico, ter ti pošilja z roko poljubčke. Pa če bi ji ne dajal pobude in frišal spomin bi vse kmalu pozabla. Pa saj ji ne zamiriš kaj? Ne bodi nič v strahu da te ne bo rada imela ko se zopet vrneš. Oh ko se vrneš Felička!Ti na ročelje od možeka, Danila pa na od mamice. Ne smem si pa misliti kako daleč je še to. Kakor štejemo vsaki dan manj. Nadalje sem zadovoljen da si začela z zdravljenjem, samo da bi ti pomagalo, se že pozabi na stroške. Obžalujem pa da je siora tako trda da še takrat ko greš v banj da ti za mali čas ne povarje otroka. Ubogi otroci ki imajo take matere.



Za sedaj ti nimam kaj takega več pisati, te prav lepo pozdravljam v duhu poljubljam, tudi Danila ti pošilja poljubčke tvoj zvesti Francili.



Pozdrave od popke in Milkota oni so zelo srečni! Zahvalim se ti za slike, pa mi je žal če nimaš ti nobene.



Pozdravi od vsih doma!