Bilje, 23. 7. 28



Zlata mi ženka!-!



Vdobil sem prav nepričakovano danes tvoje pisemce danes je ponedeljek dan sv. Mohorja za iti v Renče. Nič mene vleče naj raje sem sam pa vse edno si želim po večirji iti samo da se malo prevedrim. Saj upam da mi ne zameriš kaj? Tvoje pisemce je v prvi vrsti namenjeno da me potolažiš no pa imaš prav hvala ti lepa. Sam si na to veliko prizadevam pa pustimo o tem. Veseli me da se počutiš dobro in da si koliko toliko zadovljna narava mora biti res krasna tam kakor razvidim po tvojem pismu. Franc Jožef je hodil vedno kje na letovišče. Pa z sobaricami v kakšnem jeziku govoriš ali so tam domačinke? Upam da boš napravila banje in da ti bo dobro delo o Bog daj da bi bile vsaj toliko časa tam dokler bi dobro pozdravila pa se bojim da se bo kmalu na veličala. Kako ali se suši kaj? Pa Ti ali se kaj debiliš? Prav gotov sem da ne. Pišimi vse natančno kako gre z banji, kaj so ti rekli zdravniki, ker naj bolj teško čakam teh novic. V soboto je vdobil Milko od tončke pismo, da mora prit nemudoma k njej, da sta ob bolna ona in fantek. On se je hitro odpravil in šel z prvim vlakom Kako je se bo že zvedelo v par dneh. Zmiraj se bojim da bom moral jaz k tebi iz istega vzroka. Pa Bog ne daj. Vilma opravlja za v Ameriko, če se ji posreči gre drugi mesec z Karlotom in Liziko. Radi tvoje biankerije bodi brez skrbi sem sam vse spravil v baul . Vedi da tudi jaz sanjam večkrat o tebi pa vsaki krat te vidim samo z tistim otrokom na ročelju me prav jezi. In od Amerike sem tudi sanjal pa da sem jaz šel ne ti. Kako da smo se poslavljali v Trstu in šli naprej in kako da sem jokal pa da je bil Tata ne ti. Za danes končam, nadaljujem jutri da ti tudi povem kako bo v Renčah in t.d. Pismo nadajujem je opoldne:krivo je da nisem včeraj končal pisma, da sem šel zvečer na oberš, ker je Popka prišla domov. No ni nič hudega ne žnjo ne fantekom. Sedaj naprej bom imel vsaj kam iti potožit svoje gorje. Včeraj sem bil tudi v škorjevci, ker sem povedal tvoji mami kako da stojiš, o bolezni in tako d. Pa vedi da niti me ni vprašala o tebi ko sem prišel kje! Potem sem ji začel pa sam pravit, da se bojim za tebe, da si slišiš slabo iz strani tvoje bolezni, potem sem ji rekel da je sreča to da so tam banji in da se boš lahko tam zdravla samo da je drago, in da boš morala dosti potrosit. Tan sem jo hotu s tem skušati za videti kaj poreče. Rekla je da boš pa edno leto več služla. Tako me je vjezila da ti ne morem povedati. Nič ji nisem rekel kakor samo Štefaniji sem rekel ko sem šel iz hiše da naj ji ona reče da je ona kriva da si šla ti dol, in da če te bo tokalo iti v bolnišnico da bo ona nosila na vesti. In da naj ji reče še da jaz trpim radi njenega sovraštva že minula tri leta, ampak da sedaj se mi je zazdrejalo . Danes sem videl Štefanjo sem jo vprašal da če ji je rekla in da kaj je odgovorila Za odgovor da je vdobila kar hoče naj bo, samo da je šla iz tistih krampljev , felička ves trepetam ko ti to pišem. Ali sem res taka zverina? Podlež?In vsa grda imena na svetu! Pa kaj porečejo ljudje ko zvedo!Kaj jim Stefanja gotovo pove! Ali sem res takšen! felička? Med tem ko si človek prizadeva da se v to utoliži in ublaži drugih boleti, mu pridejo druge na vrsto, prve se vsaj prenaša v ljubezni ker so spojene iz ločitve in iz strahu pred boleznijo, so takorekoč vse edno sladke A ta poslednja je strup!!! Hud strup nepojasnjenega sovraštva ker človek ne ve ni ti vzroka za izvir? Tolaži me to da ko si izprašujem vest, da si ne vdobim na moji duši niti najmanjše pikce da bi ji kedaj kaj slabega napravil. Dobro ja, slabega nigdar! In tudi to me tolaži ker slišim vedno kako mi zvenijo tvoje besede da ko sem ti parkrat rekel sedaj te dni doma da kaj ti poreče radi tega ali onega mama, ko si vsakikrat rekla da se požvižgaš. Sreča da si na moji strani, drugače bi ne bilo življenje. Kaj sodiš ti? Ali bova imela kaj sreče še na tem trnjevem svetu? Bojim se da nikdar! Čeravno se bova vedno ljubila se bova morala ukradeno! Ker nama ne privoščijo niti mati! Katera bi videla raje da sva v sovraštvu kot v ljubezni, in v luči najsrečnejšega zakona? Kako bova potem srečna?



Pismo končujem za danes pa drugič več sem tako uničen da ti ne morem popisati. Sem kmalu pozabil na Danilo ona je zdrava in srečna cele dneve se igra najraje sama z Vinko. Blagor nji ker nima pojma o zlobi tega sveta.



Tisoč pozdravov ter poljubov Tvoj zvesti možek Frančko