Predraga g. Marica!

K sreči imamo danes tako krasno vreme. Da ne pogrešam onih malih in velikih lepot in znamenitosti, ki jih ima stolica dunajska. Jedno … seveda … Pa lepota ni (čemu lep mož?) in znamenitost tudi ne, saj ni duhovit … Samo dvoje velikih čudovitih očij ne morem zabiti in jih vedno pogrešam .. Kako smo žene otročje! Umetnik pa je, da-si še zelo mlad in najiven, a Nemec iz »rajha« tudi ni, ker mu je oče »Kranjc«, a mati Čehinja in prijatelj Matej Hubad, naš vrli glasbenik. Sedaj mi ne hudujete več, ljuba Marica in ko naju boste v počitkah videli, imeli boste veselje z nama. Še mnogo ustmeno!

Obožuje Vas in poljublja

Vaša

Franica

»Duša in srce«?