ID
414
Pošiljatelj Franc Peric
Poslano iz Bilje
Poslano v Aleksandrija
Datum 19.05.1921
Vir Arhiv Neda Rusjan Bric

Bilje 19. V. 1921



Predraga mi Felička!!



Po poldrugem mesecu sem zopet vdobil tvoje zaželjeno pisemce. Nisem si mislil več da se nahajaš še med živimi. Pomisli si ko bi ti toliko časa nič ne vdobila od mene kaj bi si ti vse predstavljala od mene. Jaz ti odkrito srčno povem kaj sem si jaz vse mislil od Velerje sem slišal že prej in nisem si predstavljal druzega kakor da se gotovo posnemate edna drugo. Tako pa sem se sam sebe varal ker sem tako mislil saj mi oprostiš kaj ne? Drugič pa če se ti še tako zgodi da ti ne bo mogoče pisma pisat pišimi vsaj kakšno karto več. Tvoje to zadnje pismo sem vdobil včeraj na 18 t.m. V pismu si pisala da se pojdete dosti vas skupaj se slikati danes sem pa slišal da vaše slike krožijo že od torka po Biljah. Prej si večkrat pisala da pojdete v Avstrijo kaj ne bo nič! Nadalje tvoje pismo katero je obsegalo osem strani sem vdobil. Odgovor sem poslal še ta četrtek prej ko je odpotovala Juština od Šuhištra Ali si vdobila? Ampak to je slabo tukaj je železniški štrajk že od 22. aprila ne pretrgoma. Vozijo sami vojaki vlaki grejo samo enkrat na dan in sicer samo osebni. Nadalje Estera te spominja naših prejšnjih srečnih časov tudi jaz se jih spominjam sedaj v krasnih toplih spomladanskih večirih. Na Binkošno nedeljo smo šli brati črešnje na Lovčevo so bile vse gostilne zaprte tri dni časa ravno za praznike radi volitvi nas je peljal ljubi od Makse. Je bila ona Estera in nas je bilo 10 pevcov Izidor tudi potem Gaharija in žena njegova oni bodo imeli tudi v kratkem družinco. Jaz zelo obžalujem usodo od tvojih doma ubogi nesreča za nesrečo zmeraj. Pa kaj se hoče usoda veli tako. To nedeljo pred binkošni sem bil tam zvečir potem sem bil še dvakrat sem nesel eno steklenico vina za Štefanja črnega sem čital tvoje pismo sem prav prosil naj mi pokažejo ker sem bil tako žalosten ker nisem vdobil že toliko časa nič. Ko sem šel tja so sedeli Ivanka in Ciril pred barako na stolčku. Vedi da sem prav jokal mimo grede tako milo napravi človeku da ni mogoče povedati. Tebi gotovo ne pride toliko spominov pred oči kakor meni. Pa kako da si vprašala v onim pismu ki si pisala tvojim da če pridem kaj knjim. Se motiš ako misliš da lažem. To sem si ti zlagal ker sem ti pisal da se pojdem slikat pa še sedaj nisem šel ma se moram spravit v kratkem. Še danes večir pojdem pogledat k tvojim če so kaj vdobili mogoče so vdobili tudi oni sliko bom videl kako ti pristaja klobuk. Pravijo da ste vse slikane s klobuki. Nadalje Ivanka in Malka Nemec so bile jako vesele tvojih pozdravov se ti presrečno zahvalijo ter te pošiljajo pozdrav. Na vprašanje ki mi je daješ da kako bode za dve leti ko se vrneš ti odgovarjam to le. Da to je vse odvisno le od tebe. Da Felička res smo bili srečni pa ti si vedno gotovo bolj srečna kakor jaz. Poglej tri mesece in pol je že minulo od kar te ni več pa nisem še pozabil niti minute oziroma niti trenutkov srečnih ali žalostnih kar sva jih užila skupaj od onega časa ki me spominjaš da sedaj je dve leti od kar sva začela hoditi skupaj. Še enkrat ti odgovorim na vprašanje da če bo še kedaj tako? Kakor imam sedaj na srcu mi je preteško ti odgovarjati. Samo ti še enkrat to pišem in ponavljam odvisno je vse od tebe. Spominjaj se vedno tvojega življenja doma ter rotim te ostani vedno takšna.

Te pozdravlja in poljublja vedno tvoj zvesti Francili.

Z Bogom



tromrčk je od tvojih doma

KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.