Preljuba Julija!

Burja poštena pri nas piha, tako kot pred prazniki. Novice znabiti še ne veš: v torek odpeljala se je Marija Borštnik, znana gostilničarka in posestnica v Prešernovih ulicah štv. – v Ljubljani – v Ameriko. Tako je bilo včeraj v Sl. Narodu brati.

Kje je Srečko – kje Ivanka, znabiti je oba seboj vzela – to boš Ti najbolje vedela. Hvala Bogu, da imamo dobro, res dobro mater, kakor tudi očeta; usmiljenja vredni taki otroci, da pri tolikemu bogastvu siromaštvo trpe, žalostno.

Kaj naj ti še pišem, da bo napolnjen list? Kako se imamo, pridi v Reko in boš videla. Vedno Te pričakujevi s Kate, ona se tako razveseli vsakega pisma od doma, da mi že od daleč vpije: gospa je pisala, znabiti bo pa le prišla.

Zdaj par dni šivam, delam namreč Ivanu ene porhaste »gate«, a gre mi tako počasi od rok, da že par dni delam in šivam, a še sedaj niso gotove.

Da sem se včeraj pripravila Ti pisati, napisala Ti bi bila gotovo več kot danes, seveda nič vrednega, vedi, da se mi je zljubilo jokati in sem cel popoldan drgnila, da še danes čutijo moje oči in tudi Kate se redno name jezi, posebno, kar me je še Ivan njej priporočil, naj pazi na me.Posebnosti Ti ne vem poročati, ker kadar je tako hud mraz, zmrznejo tudi vse novice.

Pozdravi mi od strane moje, kakor tudi Ivanove, očeta, mater, Toni, posebno poljublja TebeTvoja

Ivanka

Reka, 12. 1. 1900