Velerodna gospa Kremenšek!



Spominjam se, da ko ste bili tukaj ste omenili, da dvomite malo za Mici, zakaj bi jo rabili v samostan.

Mici je zelo mlada prišla v zavod, sveta ne pozna – in tudi ne ve, kako se naj svetom živi, da se je treba prijeti kakega resnega dela. Ona je jako otročja. Prav dobro bi bilo za njo, ako bi ostala ene pol leta ali pa celo leto pri Vas dobra gospa ter bi se vadila malo za hišo skrbeti in sploh bi se privadila pridnosti v čemu se vaše vrlo starejše hčerke toliko odlikujejo. Slišale smo tudi, da se je Mici izrazila, da smo jo prisilile v samostan vstopiti. Za ta stan koga siliti, bi bilo jako neumno. Me ne silimo nikogar, tiste, ki pravijo, jih sprejmemo na poskušnjo. Oprostite, dobra gospa, da Vam to pišem, ali obžalovala bi morda pozneje, ako bi tega ne bila storila. Letos smo dobili 2 novi sestri iz novicijata iz Gorice, torej nam bode uže pomagano, da Mici laglje pogrešimo. Domača šola in vzgoja jej bode gotovo mnogo koristila, veliko več, kakor naša kandidatura. Pozneje, ako Mici ostane zvesta in jo veseli samostansko življenje, jo bodemo z veseljem sprejele. Obleko ima vso tukaj, ako želite, jej pošljemo kovček, naj nam kedo piše. Prosim, ne zamerite, da sem otkritosrčna zdaj je še čas, da se premisli prihodnjost. Prav srčno pozdravljamo našo ljubo Mici in vso cenjeno rodbino, posebno Vas, blaga gospa.

Vam vedno vdana Marija Ingonda prednica

Trnovo, 6.9.1903