Studenec, 13/VIII 1903
Velecenjena gospodična!
Kot dobro vzgojen človek si seveda ne morem kaj, da ne bi vam takoj odgovoril. Sploh imam manire v mazincu! Zato me tudi ljudje spoštujejo. Pa ne samo radi tega, ampak tudi ker pišem imenitne kritike, kar ste mi povedali v svojem pismi tudi vi. In če me kdo hvali (take-le stavke naučil sem se od Gangla), mi kajpada to zmirom dobro de. Takemu človeku vedno rad postrežem dobro cigareto, kozarčkom konjaka ali tudi s kako drugo dobro stvarjo - časih tudi s kako novo kritiko. Zato sem se odločil, da ocenim tudi vašo novo knjigo - dobil je doslej še nisem v roke - in tako izpolnim vašo željo. Samo potrpeti boste morali - Prej kone bo gotova še - le za oktobersko številko. Preobložen sem z uradnimi, zdravniškimi in sodnimi posli baš ta mesec, za "Slov. Narod" imam tudi napisati več kritik, a ne pridem do tega. Torej prosim nekoliko potrpljenja.
Če pa kaj obljubim, potem to tudi res navadno držim. Cankarjevo "Na klancu" mislil sem vam svoječasno prevesti na nemščino. Ali ste vi stvar preveli v češčino? To je res pravi biser slov. slovstva. Da se greste možit, se mi strašno smešno zdi- (taka se mi sama na sebi vsaka ženitev oz. možitev vidi), a to mora tako biti, ker baje na tej instituciji poleg drugih še moralnejših, države temelje. Da vam čestitam pri tej priliki, je samo ob sebi primerno, če prav mi ni povsem jasno, zakaj se mora čestitati in to na kak za to svrho posebej določen dan. Zato me bo veselilo, če se vidiva na Kranjskem. Najzanesljivejše bo, če pridete na Studenec, saj ni daleč od Ljubljane. Noči so dolge, in če se hočete pričkati z menoj celo noč, mi je tudi prav - če pa hočete spavati, imam "fremdenzimer." Malo bolj [nečitljivo] je, pa bo že boljši, kadar postanem cesarski svetnik, ali pa morda še več.
Mene sedaj razburjajo misli, kako bi se dalo v Ljubljani napraviti društvo za ljudsko izobrazbo potom sistematičnih predavanj na izključno naravoslovni podlagi. Na ta način izpodbil bi se po mojem mnenji najlaže temelj vsem bedastočam, pa naj prihajajo od teh ali onih stranij. Da bi saj ljudi pripravil do tega, da bi se misliti naučili - in ne izhajali povsodi od obče večjavnih, a dolgo nikjer ne dokazanih premis. Torej na skorajšnje svidenje. Za vaše nadaljno življenje pa: obilo sreče – žalibog, da niso želje v nikaki zvezi z dogodki v svetu, sicer bi se še željami res dalo marsikaj doseči. Še nekaj: 29.8. odidem na odpust- ergo požuriti se, če se hočete solnčiti na blestečih žarkih mojega kritičnega očesa in njegovih špeglov!
Prisrčno vas pozdravlja
vaš
Robida Ivan
KORESPONDENCA