26/9  1945

Draga mi Sofija!

-1-

Vaše pismo od 28 maca z veseljem prejeli. Tudi nekaj novic nam je gospa Ffrlugava prinesla, al to je že dolgo. Vedno sem čakala da tudi Vi pridete.

Ker pa vem, da je teško potovati pa počakajte še. Gospod od gospej je že več kod mesec dan prišel al do danes nisem še žnim govorila kjer nibil doma no sedaj pa upam da tudi njega vidim, da mi on kaj pove od vas, zadne čase se že večkrat pisala al nevem česte prejeli. Mi nismo od marca dobili več novic od vas. Družina Karlo Fratur in Kosič so nas obiskali usi zdravi. Benedik in Lenard vedno pridno delajo in Julka pomaga v trgovini. Jožica hodi še v šolo le uboga Slavka se je preselila v večno življenje tam kjer ni več trplenej zemeskega.Tako nesrečni je bil dan 16 oktobra 1944 ki je postala žrtev bombar diranja in še 16 naših sosedovokol nas. Revca je pustila veliko rano

-2-

vsim nam naj večjo pa meni Mami katero nebom nikoli pozabila nje zacelila se. Prosim tudi Vas da molite za njeno Dušo. Revca vedno si je tako želelaVas videti. Al ljubi Bog je hotel vse drugače kakor smo mi sklepali. Kjir je tako božja volja al moramousi njej udati in v Božjem varsti  živeti dokler on hoče.

          Zanjo pa moliti in ona nambo pri Bogu sprosila za naš dušni in telesni blagor. Vedno je bila vesela in pridna zanas je skrbela kakor hišni gospodar skrbi za svojo družina tako je ona bila zanas. Bog ji naj poplača onikraj vem da bo pribogu srečno gledala njega ki je plačnik za vse dobro. Bog ji bodi milostiv in večni mir naj uživa. Nemorem popisati kako teško je nam tudi vi boste čutili ko je niste več videla. Nebodita žalostna saj tako je bila volja božja Bog jo je imel rajši kakor mi usi zato je je poklical v naj lepši  letih k sebi.

Prosim pište ako dobiste to pismo.

Pošiljamo naj lepše pozdrave in poljube odnas usih naj bol pa od Mame Vaše ki vedno misli navas.