Ljubljana 17/1/06

Dragi gospod doktor,

Nevaležnost – plačilo sveta! Zakaj ne bi i Vi to občutili? Vi ste se trudili da ste mi takoj poslali obljubljeno sliko, in jaz molčim toliko časa. Pa saj spadam v svet – in Vi boste to upoštevali kaj ne? Sprejmite torej presrčno zahvalo za pošiljatev in izročite jo tudi gd. Bernekerju, ter recite mu, da sem prav zadovoljna imeti sliko od onega umotvora ki bo navduševal še tako bogatega Angleža – za bedo! Želim mu iz srca najboljšega priznanja in uspeha. Saj sem uverjena da ga bodo [nečitljivo] više cenili in uvaževali nego Slovenci pri katerih je menda dobil Leitmotiv – za bedo, ki mu pa eventuelno pripomore do bogastva.

Ker skoraj vsako moje pismo involvira eno prošnjo, pridem tudi danes z eno prav nove vrste. Prav za prav prepuščam izraženje te spretnejšemu peresu svojega nečaka Vojanova in jaz hočem Vas samo prositi da izpolnite blagohotno njegovo prošnjo. Povedala Vam bom raj da sem jaz prav ponosna 'Großtante' in da sem kot taka hitela sem da se prepričam o vrlinah bodočega slovenskega bana /!/ Hrvoja, kateri prav za prav že sedaj zapoveduje – domači armadi. Izročila sem 'mamici' Vaši čestitko in ona hoče se zahvaliti sama s par vrsticami. Hvala Bogu da se dobro počuti ter upam da bo novi 'titel' dobrodejno vplival na zdravje. Obžalovala sem Vas, še bolj pa Marico ko so bili Vaši mali bolančkani in ste lahko zadovoljni da se je obrnilo na bolje brez spremembe zraka, kar je pri taki bolezni nenavadno. Kaj se neki z Ano godi da je tako depremirana v zadnjem času? Nič ne morem poizvedit od nje. Ako vam je kaj znano, prosim Vas, sporočite mi. Pozdravite srčno Marico in poljubčke Igoriši In Zdenki. Z zadovoljnim pozdravom Vam

Milka