Ljubljana, Petek, 20. VIII. 97

Predraga Milka!

Danes ob polu deveti sem dospela iz Litije semkaj. V Litiji sem bila od srede pop. do danes v jutro. Na kolodvoru tule čakal me je Vidic pa Govekar. Marica je prišla pozneje, ker je zamudila vlak. Sklenila sem odpotovat ob  25m. pop v Domžale in od tam na Brdo a lije ves čas kakor nalašč. Sedaj ne bo že nič več razgovarja o narodnostih stvareh in ga umejo. Срце ме боли ше мало,[1] ni čudo sedaj se je vse ponovilo v moji duši, kar je bilo že davno pokopano in o čemer skoraj nisem mislila več. Obraz dr Strgarja je Kersnikov, rast pa ne, ali ta obraz! Vrhovnik se je zgražal nad tistim člankom v »Narodu« o njem poznal je Kersnika prav dobro in ve, da ni bil tak. Vsak govori najlepše o nepozabnem J. – seveda »leseni« mož ve. Nocoj imamo veliko skrb.  Bežek, Resman - brrr!! Govekar Vidic, drugi že pa jaz. Bomo videli, kaj bode. Kako mi je hudo, da ne morem tja gori na divno Brdo!

4) Uredništvo Slovenke

Gospica

Milka Mankoč

(Dr Filipovič)

Schlaugengasse 18

Bukovina Černovice

[1] Srce me boli še malo (srb. cir. transkr)