Draga Nataša!

Vaše vprašanje, nisem li jaz Mihajlova v zadnji Zvonovi številki me je napotilo, da sem prečitala tisto črtico. Ne, nisem, ker nikakor ne utegnem nič prav čisto nič s tem drobižem. In tam je gotovo mnogo resnice, notri, jaz tudi pišem pardon! sem pisala večinoma resnične stvari, no to ni moje. Taki ljudje kakoršni ste Vi sedaj in sem bila jaz nekdaj: prosti in sanjavi, ti imajo mnogo gradiva. Jaz ga nimam, dasi mi včasih ti 3 pari črnih oči govoré mnogo. Mnogo, ali to je zame, če drugim razodevam, kaj ostane záme? Sadja je tudi v Trstu letos mnogo, vendar se lepo sadje še zmerom rado kupuje. Jaz poznam štajerska jabolka, ta so imenitna. Pošljite mi jih 60 kg in mi naznanite ceno. Denar pošljem rajši direktno vam nego pa s poštnim povzetjem, ker stane preveč. Prosim skoro! Ruskh knjig imam mnogo in imam učne knjige samo ruske, pa ni lahko, ker imam učiteljico – Rusinjo. Tudi imam eno nemško rusko poiščem pa vam pošljem. Samo prosim, da se mi ne izgubé. Tolstega Vojno in mir in Dostojevskega »Hudodelstvo in kazen« imam, ah, to so vam umotvori! O Rusiji sanjamo tudi mi in ni slabo v Rusiji, verujte mi, prav hitro se pride tam do prav dobrega kruha. Bog vas živi 

 Márica

13. IX. 1904

Za Vaš god Всего хорошаго![1]

[1] vse dobro!