Dragi!

Na vse moje dopisnice mi ničesar ne odgovoriš in tudi tiskanemu vabilu »Slovana« se nisi odzval.

Dela imam strašno. Šolski referat je ogromen, gledališče, Narod in še Slovan — lahko si misliš, da skoraj spati ne utegnem. No, koncem t. m. izprežem pri Narodu, kjer se itak nisem nikdar počutil zadovoljnega, in potem se nekoliko oddahnem.

Hribar je s Tabo že govoril, torej Ti je znano vse.

Prosim Te še enkrat, da mi pošlješ kaj za list. Vse mi je dobrodošlo. Če se baviš s slavistiko, mi pošlješ lahko referate o knjigah, brošurah i. t. d., pošiljaj mi ocene, zlasti pa mi ustrežeš s članki in razpravami. Saj veš, znanstvenikov, ki znajo pisati feljtonistovsko, imamo malo. Pomozi torej Ti nekoliko v tem oziru!

Članek o g. Bernekerju mi bo dobrodošel. Žal, da nimam več slik njegovih del. Skica za Kettejev spomenik je prepovršna in nerazločna, da bi se mogla porabiti. (Sicer pa se mi zdi, da bi ta skica bolje vztrezala reliefu večjega spomenika kot pa nagrobnemu kamnu. Spominja tudi na Prešernovo »Pod oknom«.)

G. Prijatelju sem pisal dvakrat — zaman. Ne vem. ali ne utegne, ali pa je toli ošaben, da me ignorira. Na Dunaju je ošabnost pač epidemična? Upam, da mi vendarle kaj pošlje, saj mu nisem zavrgel nikdar ničesar, razen neke polemike s »Slovan. Vĕkom«, ki širše javnosti ne bi zanimala in sem itak že enkrat priobčil njegov članek iste materije. Potem sem priobčil tudi njegov feljton o Lajovcu, dasi sem vedel, da izzovem nevoljo, ker je bajè g. L. svojih razmer samo sam kriv. Prosim, povej to g. Prijatelju in ponovi mojo prošnjo! Morda mi spiše kaj o Murnu? —

1. štev. »Slovana« izide že spočetka decembra. Cankar me je zopet nafarbal. Obljubil mi je cel roman, a sedaj še črtice nimam.

Če mi moreš pridobiti kaj dobrih sodelavcev (Siratk ne maram), Ti bom hvaležen, dasi imam že doslej precej gradiva, a še več — obljub.

Pri meni doma je sedaj vse zdravo.

Pozdravi mi g. soprogo in zdravstvuj!

Tvoj FGovékar
25./X. 02.