V Ljubljani, 27./jul. 1901.
Dragi prijatelj!

Sicer nimam nobenega časa, pisati privatna pisma, ali Tvoje pismo na g. Aškerca me je zbodlo.

»SI. narod« je prinesel takoj 2. ali 3. dan, ko sem dobil iztis nemškega Prešerna, nad 1/2 stolpa (Spalten) dolgo poročilo in najtoplejše priporočilo. Če ga nisi čital, ni moja krivda. A razen te izredno dolge književne notice sem bil prinesel že prej menda dve notici med dnevnimi vestmi — da izide in da je izšel Tvoj Prešeren. To je menda dovelj. Da prinesem še oceno, se razume. Iskal sem križem sveta poročevalca za to knjigo, a vsak je odklonil, češ da je knjiga jako slaba, a da Te noče žaliti. Jaz je — odkrito povedano — doslej še nisem čital. Le dr. Krek mi je na vrtu pri Lloydu smejé kazal par sonetov, ki so bili istinito klasični.

Ker vem, da bo ocena »Sl. N.« — kakor bo tudi dr. Krekova v »Lj. Zv.« — negativna, se mi zanjo prav nič ne mudi, ker s tem Ti le koristim, ako slabe ocene ne priobčim takoj. Med tem prodaš vsaj toliko iztisov, da se Ti pokrijejo stroški.

Sicer pa tudi drugi listi molčé, le dr. Lampe je prinesel kratko notičico v »D. in Sv.«, a vidi se, da knjige še čital ni.

Dr. Tavčar je radi te knjige zabavljal in Funtek mi je rekel, da Te le radi nem. občinstva ni zdelal tako kakor bi bil zaslužil. Zato se je omejil le na suhe citate, ki bajè — molčé trobentajo.

Naš list je torej storil svojo dolžnost v prepolni meri in jaz le kot prijatelj zadržujem slabo oceno, katere pa še nimam v rokah. Gotovo pa izpustim iz nje vse osebne žaljive stavke, ako jih bo kaj. Sicer pa je dotični referent zrel mož mirne sodbe. —

Tvoja žalostna vest o g. očetu me je jako pretresla. Upam, da mu je že boljše. V Št. Pavlu so menda nezdrave razmere in tisti kravali v društvu so očeta, mirno, dobro dušo, vznemirili. Sporoči mu moj pozdrav! Tvoji stariši so mi prav posebno simpatični in z veseljem se spominjam dnij v Št. Pavlu.

Na Dunaju se nisem oglasil, iz Prage se vračaje, zategadelj, ker sem se vozil tjà in nazaj z drž. železnico. K nesreči sem moral priti še dva dnij prej kakor sem mislil, ker sem bil klican k prisegi.

Na magistratu imam vse ljubljan. mešč. in ljudske šole, a časa mi preostaja za gledališče. Redakcionalna dela opravljam kakor prej. Seveda se mi nabere toliko posla, da imam delo od 6. zjutraj do 7. zvečer neprenehoma. Nekaj mesecev že še zdržim, potem pa pustim kaj.

»Antologija« je krasna. Gabrščku pa teče voda v grlo! Težko se bo mož vzdržal, ker nima dovelj naročnikov! —

A propos! Kaj je z mojimi notami, ki sem Ti jih bil posodil pred leti? Brat bi jih rabil. Prosim, vrni jih kmalu!

Goestlu že dolgo nisem pisal. Pozdravi ga in povej mu, kar sem Ti pisal. Hubad je bil sila nobel intendant, zato pa nam je vzlic krasnima sezonama pustil docela prazno blagajnico.

Pri meni vse zdravo.

Čez 3 mesece dobim — vraga, menda vendarle! — sina!

Pozdravljam g. soprogo in vse Tvoje, zlasti pa Tebe!

Tvoj FGovekar