Draga Julka!



Vem, da bodeš nejevoljna ker me bodeš zastonj pričakovala na kolodvoru, še bolj nejevoljen sem pa jaz, ker ne morem ustreči Tvoji želji, da bi Ti prinesel reči katere si mi v pismu napisala, najbolj pa, ker ne morem domu priti. Včeraj namreč se prosil gospodinjo, da naj mi posodi denarja, da bodem nakupil stvari katere si mi napisala, ali ona mi ni hotla dati niti petih krajcarjev, da bi Ti sporočil, da na pridem: in tako sem si jih mogel pri Turku izposoditi. Tudi že prej sem jo parkrat prosil, da mi za v šolo posodila, pa mi ni hotel, in sem si jih drugod izposodil. Menda se boji, da bi je vrnil kar sem ji dolžan namreč okolu 2. Goldinarjev. Posljal bi Ti račun, pa sem slučajno na pošto zašel, da To pišem, in tako sem račun pozabil. No pa saj bodeš že videla ko prideš v Ljubljano vse. Novosti Ti ne vem povedati. Imej se dobro, nasprotno bom pa jaz dolgčas prodajal po Ljubljani. Mogoče ga bode kdo kupil.

Pozdravlja vse posebno pa

Tebe

Tvoj

Josip