Predragi moj Fran!

Kot najboljši prijatelj Ti k Tvojemu godu želim vso srečo, katero si želiš in katero tudi zaslužiš! Želim, da ostaneš telesno in duševno zdrav in krepak svojcem v ponos, svojim prijateljem v veselje, domovini pa, ki Te čisla, v ponos.

Upam, da si ostaneva tudi v življenja burnih bojih prav tako iskrena, potrpežljiva prijatelja, kakoršna sva si bila v nepozabnih dunajskih dneh!

Bog Te živi!! —

Marica N. mi je pisala, da nahruli Pajkovko pošteno. Jaz sem jo pa s »Kokošjado« zopet malo osmešil. Prevod je bratov ter je došel o pravem času. — »Dihur« je menda Pavlinin »Leibjournal«! —

Ker imaš dovelj drugih skrbij, storiš prav, da odložiš odgovor. A ne pozabi! Tudi Lampetu si še dolžan odgovora.

Danes sem v naglici pregledal Hribarjev koledar. Prav lepo in pošteno si pisal! Čestitam! —

Ker dr Tavčar vedno leta po lovih, smo bili radi Brgleza nazadnje vsi konfuzni; nu, preklicali smo. Dobro je. Kako si se poravnal s Schw.?

Ker moram hiteti v gledališče, za danes zadostuj! Jutri ga spijem čašo na Tvojo in Maričino srečno bodočnost!

Zdrav!

Tvoj zvesti
Govékar