V Ljubljani, 28./XI. 97
Predragi moj »kritikaster«!

Saj sem vedel! Rodbina Pajkova ne molči, če ji na jezik stopiš. Ti ljudje so v-se toli strašno zaljubljeni, da smatrajo nevšečno oceno svojih del za »narodno izdajstvo«, za skrunjenje najsvetejših idejalov. Ti ljudje identifikujejo sami sebe z narodovo častjo, katero braniti jim je dolžnost. »Slovenski klub« seveda povzdiguje Pajkovko do neba, zato misli ona in njena »nežna polovica«, blebetavi puhloglavec Pajk, da je rodbina Pajk brezdno ženijev. Le zanikerna slovenska kritika je mogla vzgojiti take ljudi in tako domišljave literate, kakor so Pajki, Funtek, Gangl, Zamejski, Doksov in take tepce! No, mi jim že pokažemo! Zadnji čas je.

Na nesramni napad Pajkovke, oziroma dr Pajka ne smeš in ne moreš molčati. Tako rovtarsko se ne brani nihče (izvzemši bebastega Glaserja). Na toli kratkem odgovoru toliko navadnih psovk more spraviti le Pavlina, ta fina »slovenska dama«, ta posili-zastopnica starostrujarjev! Meni se le čudno zdi, da si jo mogel tako rahlo in tolerantno oceniti. Pričakoval sem vse kaj druzega. Máričina ocena je dvakrat ostrejša. P. P. vendar nima o dijalogu niti pojma, njen jezik je škandalozen in slog neumen! Govoril sem s Trstenjakom o Tvoji oceni, in dejal je, da se čudi, da kot filolog nisi zmahal vsaj njenega jezika. Aškerc se je zadnjič, ko sva bila s Hribarjem ž njim pri »Slonu«, grozovito norčeval iz tega »romana«, katerega niti do konca ni mogel prečitati. Gabršček mi je dejal, da mu je žal, ker je sprejel ta spis, in da bi ga nikdar ne bil, ako bi ga ne bili njeni prejšnji (od urednikov predelani!) spisi zmotili. Lampè je dejal, da se mu zdi, da je spis okoren prevod. Ves svet se norčuje iz te kolobocije, le dr. Pajku ugaja bolj nego vse. (Seveda je spis na Márico v »Slov. Listu« njegov; le primerjaj jezik, fraze in trditve z onimi v »Edinosti«! Vse isto!)

Ko je lani ocenil Škrjanec »Dušne borbe«, je nastal tudi boj! Dà, sakrosanktna je P. P.; niti dotakniti se je ne sme nihče, razen s kadilnico! — Zato pa naj vendar kar njen mož piše ocene o delih svoje žene! Saj je pisal tudi slavospevne životopise!

P. P. ne prizna nikomur, da kaj zna. Spominjaj se napadov Pajka na Stritarja, Gregorčiča, Jurčiča (»Tugomer«), na Levca, Aškerca, mene! Vsi ne vedo in ne znajo ničesar, le ona in on in Pajček Milanček! Njene nesramne »kritike« v »Dihurju«, kjer je odrekala tudi Aškercu estetičen okus, ker je hvalil mene; njeni podli napadi na mojo ženo in mojo hčer, njeno podlo podtikanje pohujšljivih namenov ... vse to je prav, lepo in pošteno; a o njej se ne sme niti žugniti!

Ta familija je zares že od svojega početka le zato na svetu, da dela zgago in literarne škandale! Z bičem bi jo moral!!

Jaz sem na vse molčal, dasi bi bil upravičen odgovarjati; zavrnil sem Goestlov odgovor, ker nisem hotel, da bi se reklo: ne prenese kritike, če ni ugodna. Nisem hotel delati pohujšanja mej pisatelji, kajti kam pridemo z večnimi replikami in duplikami! Ta stara baba, katere ne mara niti »Zvon« niti Lampe, niti »Matica«, katere živ krst ne čisla, pa dela tak šunder! Zakaj pa noče Hribar več izdajati njenih spisov, če se zanje res vse trga?

Zares, ne najdem besedij, da bi prav ožigosal to prokleto baburo! —

Daj, lopi, udari, saj si neodvisen! Zavisti Ti ne more nihče očitati, niti kake osvete, kar vse se podtika lahko meni! Povej tem Pajkovcem na vsa usta brezobzirno resnico!! Ruvanju in spletkarenju teh ljudij se mora napraviti konec! - - -

Gledé Majaronove* afere bi Te prosil, da daš nabrano gradivo, katero si hotel porabiti in sua causa kot zagovor pred porotniki Goestlu! Pojasnimo enkrat našim filistrom svoje stališče gledé takozvanih »pamfletov«! Ali pa napiši sam, če utegneš!!

Kaj hudo zabavljajo otročji renomisti »Slovenijanski« radi »gracij«? Gotovo mislijo na-me?? — In kaj zabavlja »lepi« Maurer čez-me? Ignoriram vse.

Tvoja afera je torej končana. Zakaj ne obvestiš svojih starišev, ki še vedno mislijo, da prideš pred poroto?? Ne razumem ni Tebe niti g. očeta! —

Aškerc Te jako čisla. Imenitno smo se imeli. —

Kdaj pojdeš v mlin?

Zdrav! Tvoj
Fran

* Majaron ima jetiko. V Borovnici je — doma. Revež! Boji se. Pisal mi je jako vznemirjeno.