Dubrovnik. 1. 12. 88.

Draga sestra!

Včeraj sem prejel Ivankino pismo, v katerem mi sporoča, da imaš maslo že pripravljeno, ali da neimaš »kanglje«. Mogla si še dolgo čakati, predenj bi Ti je poslala Nana, ker je sama neima več. Imaš vediti, da mi je svakinja poslala eno »kanglo« masla, katero smo že potrošili. Ker me je naprosila neka gospa, da bi ji odstopil nekoliko kila, pisal sem Nani, da mi je tudi ona poslala ono kanglo, katero je imela, da bi je Tebi poslala. Torej krivda pada na mene, katero pa poravnam s tim, da Ti je zajedno s tim pismom pošljem po pošti. Kadar jo prejmeš, napolni masla in pošlji dobro zabito v kišti. Ne pozabi pa, da mi pošlješ tudi natančni račun s vsimi troškavi, ker ne maram imeti zastarelih računov.
Mi nisi nič omenila, je li prejel Jože onih 100 for. ki sem mu jih poslal za vernitev precej ko sem se bil povernil semakaj.
Tetka i Emica Vas vse pozdravljati, ali priporočati, da prihodnjič pridodaš katero besedo, kako se počuti Julka v samostanu.
Naše stanje vse po starem. Emica se še služi se zdravilima, ki jih pošilja žena, katero si Ti nasvetovala. Pravi in se ji tudi pozna, da ji gre zdravje na bolje.
Do včeraj imeli smo prav lepo toplo, danes pa se dervijo južni vetrovi, vendar brez dežja.
Ker nije sicer nobene posebnosti, zaključujem s pozdravom Vam vsim.

Tvoj
brat
Frano