Ljubljana, 25. 8. 88.





Draga sestra!



Predenj odpotujem na Dunaj, napišem ti sledeče.

Ker gre izvanredni vlak danes popoldne ob ¼ na štiri na Dunaj za polovico vožnje, nečem zamuditi lepe prilike, posebno ker sem dobil telegram ravnokar, da se peljeti teta in Emica z brzovlakom semu, da gremo skupaj potem na Dunaj. Kar sem Ti že zadnjič omenil, nazaj pridemo če prej ne gotovo na Sokolovo slavnost, ki se ima 8.i 9. Septembra vršiti. Takrat nameravam iti ž njima v Idrijo in če bo hotel Jože z nami. Pretečeni teden sem popotoval 4 dni po Dolenjskem. Najel sem fijakerja in vozila sva se s Šmarškim bratrancom na Krko, kjer sna obiskala njegova brata in sestro, dalje na Žužemberk, Črnemošnice – Černomelj; ali Vesela ni bilo doma, Metliko, Novo Mesto, Toplice, kjer sva najdla Vesela. Vas vse pozdravlja in se priporoča Ivanki da mu piše. On pride te dni v Ljubljano za par dni k bratu, kateri živi tukaj v penzioni že 5 let. Jaz sem bil pri njem na stanovanji ali ga nisem dobil doma.

Trudim se, da bi uredil račune, ki jih imata Janez in Nana, ali nisem jih še dokončal. Nevem ali je Nana res tako zmešana, da ne ve ničesar in da premetava kozle, ki že cikajo po nepoštenosti ali kaj bi mislil. Koliko sem imel doma opraviti zarad nekih bukvic hranilničnih, kjer sem našel pomanjkljaj celih 200 goldinarjev. Če mi ne bi stal prijatelj pri roki, bi bil ves moj trud zastonj in vse to zaradi Nanine malomarnosti.

Včeraj sem bil v Borovnici. Oče čedalje bolji. Keržiška hira. Kakor se vidi ima pravo jetiko. Tudi na Dolje sem se ozerl. Kako je vse zaprašeno! Dobra se bi bilo razjokati kakor Jezus nad Jeruzalemom. Sicer pa vse po starem. Pozdravlja Vas vse



Tvoj

brat Frano