Praga 8./7. 1903  

Velecenjeni gospod! 

Čudim se, da ni nikakega glasu od Vas. Skoro pred enim mesecem je bila knjiga dotiskana a še zdaj nikjer ne čitam, da bi bila izšla. To je v resnici čudno. S Šorlijem, ki gotovo ni čakal tri leta na tisk, ste se tako požurili, mojo stvar pa kakor nalašč zategujete. – Menda ja ne slika Vavpotič kako naslovno sliko a la »človek in pol!« Pri vsem respektu, ki ga imam pred Vavpotičem, kakor duhovitim človekom – kakor slikarja ga ne poznam dosti in še tisto ne iz dobre strani, – bi se vendar energično zahvalila za tale atentat na dober vkus, kakor ga je bil ravno napravil na Šorlijevi knjigi. Iz takih reči sem hvala Bogu že davnaj ven, osobito, če so pri vsem velikem prizadevanju tako malo vicaste in ironične, kakor je ta zmes »Es ist erreicht« brk in raznih iz vseh francoskih humorističnih listov pobranih figuric!

Pa brez zamere!

Torej pišite mi, prosim, kaj prav za prav mislite s to knjigo? Menda jo je niso konfiscirali! Ha ha!

Dalje, kaj je z mojimi rokopisi? Sprejmete jih, ne sprejmete? 16./6. sem Vam jih poslala a danes imamo 8./7.! Izjavite se da ali ne, da imam še čas obrniti se kam drugam. Ne bi zopet rada tako dolgo čakala predno prikimajo na beli dan.

Da, zaradi honorarja sem bila pozabila še pristaviti, da bi v jeseni v oktobru ali novembru, ko pojdem nazaj v Prago, dvignila pri Vas 100 kron predujema, če bom potrebovala denar, – drugo kadar knjiga izide, – iziti pa mora pred Božičem letos ali pred Veliko nočjo drugo leto.  S tem se Vam priporoča

Z vsem spoštovanjem

Zofka Kveder  

Naslov: Praga !, Ulice Karoliny Světlé, čis. 21.