Velespoštovani g. urednik!

Zahvaljujem se Vam za prijazne vrstice! Le odložite moje poezijé za kolikor časa in kadar Vam drago. Veseli me, da sploh morete dobiti prostora v »Slovenki« za moje skromne pesmi. Imam doma nekaj pesmi, a odkrito povem, da se mi zdi vse kar napišem tako pod ničlo, da si ne upam s stvarjo na svetlo. – Seveda za mnenje drugih ne vem. – Vaše priznanje mi bo dalo pogum, da s časom morda ustvarim kaj boljšega. Najraje bi v svojih pesmih slikala socijalne razmere – a v tej samoti – ne morem pogledati globlje v tisto žalostno, siromašno življenje …
Priporočam se Vašej naklonjenosti in ostajam z najodličnejšim spoštovanjem

Vam
Preudana
Kristina

Sv. Duh, 8. novembra 1903.