Velecenjena in ljubezniva urednica!

Pošiljam Vam svoji dve pesmici in vrnem oni dve Marice II z opazko g. Medveda. Misli so izbrane, tudi oblika lepa – le stopnic je v nekaterih verzih premalo, a v drugih zopet preveč. Pesmi se morate toliko popraviti, da bodo povsod šesterostopni »jambi«.

Zahvaljujem se Vam za Vaše prijazne, ljubeznive vrstice! – Kadar dobim pismice od Vas takoj zaplamti v meni navdušenje do zlate poezije z novo močjo. – Vida me je obiskala. Imeli smo se izborno – da, govorili smo kar v verzih.

Celo noč sve čuli – govorili o življenju, usodi – in poeziji. Le prehitro so minevale ure najinega snidenja. Upam vendar, da se bodeve z Vido kmalo mogle večkrat jedna drugo obiskovati in se medsebojno navduševati za našo »Slovenko«. Dobila sem namreč, kakor se govori, učiteljsko službo v Ribnjem blizu Bleda. Slovo bodem dala divnemu Bohinju – od meni tako premiljenih goratih krajev se vendar ne bodem ločila.

Pozdravljam Vas, kakor tudi g. Medved prav prisrčno in se vam klanjam.

Z najodličnejšim spoštovanjem,

Kristina



NB: Oprostite pisavi – hitim zelo – ker imam malo časa še do pošte. – Moje pesmice lahko priobčite obe – do prihodnjič pošljem kaj druzega.-