Vida Jeraj

Vida Jeraj

Vida Jeraj se je rodila 31. marca 1875 na Bledu. Njeno pravo ime je bilo Frančiška (Franica) Vovk. Družinsko je bila povezana s Francetom Prešernom. Njen oče France Vovk je bil alkoholik in nasilnež, kar je zaznamovalo njeno otroštvo. Po izgubi posestva zaradi dolgov se je Frančiškina mati Neža skupaj z njo selila zaradi dela. Frančiška je ljudsko šolo obiskovala na Bledu in nato pri uršulinkah v Ljubljani, potem pa se je leta 1887 z materjo preselila k stricu v Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt), kjer je obiskovala meščansko šolo. Po zaključku šolanja se je se vrnila v Ljubljano in se vpisala na učiteljišče ter ga leta 1895 končala z odliko. Službo učiteljice je dobila v Ljubnem na Gorenjskem in potem v Zasipu pri Bledu.

Leta 1901 se je poročila z glasbenikom Karlom Jerajem, članom dunajske dvorne opere. Preselila sta se na Dunaj, kjer se je Vida Jeraj vključila v družbo slovenskih kulturnikov, kot so Lojze Kraigher, Ivan Cankar in Oton Župančič. Za nekaj časa se je z družino preselila v Purkersdorf blizu Dunaja, kjer so živeli v času prve svetovne vojne. Njeno psihično stanje je odločilno zaznamovala smrt šestletnega sina. Po koncu prve svetovne vojne se je družina vrnila v Ljubljano, saj je Karel sprejel službo predavatelja na Slovenski glasbeni matici. Po povratku v Ljubljano se Vida Jeraj kljub prizadevanju ni uspela uveljaviti v slovenski javnosti in si je po dolgem obdobju boja z depresijo 1. maja 1932 v Ljubljani vzela življenje.

Vida Jeraj je bila dolgo časa razumljena le kot sopotnica slovenske moderne, včasih celo kot Murnova epigonka. Pisala je poezijo in jo objavljala v časopisih Slovenka, Angeljček in Domači prijatelj ter prevajala dela ruske literature. Znano je, da je vzdrževala korespondenco z Antonom Aškercem in Josipom Murnom, s katerima si je dopisovala tudi o pisanju; iz teh pisem je razviden pokroviteljski odnos pesnikov do literature žensk. Svojo poezijo je leta 1908 objavila v knjižni obliki z naslovom Pesmi, ki ni naletela na dober sprejem pri tedanji literarni kritiki. Njena poezija je prežeta z motivi iz ljudskega slovstva in narave, po drugi strani pa izrazito intimistična in erotična. Vida Jeraj tako v svoji poeziji upodablja novo žensko, za katero je značilno, da ne skriva svojih čustev in se ne more podrediti moškemu. V njeni poeziji je najti tudi temačne pesmi z motiviko osamljenosti, smrti in samomora. Po prvi svetovni vojni se je Vida Jeraj posvečala le mladinski literaturi in je leta 1921 izdala zbirko pesmi za otroke z naslovom Iz Ljubljane čez poljane. Njene otroške pesmi so slogovno blizu Župančičevi poeziji za otroke in v njih prevladujejo motivi iz narave in humor. Napisala je tudi otroško igro Desetnica, ki jo je uglasbil njen mož, in na šolah izvajala pravljične ure za otroke.

Zadetki 1 do 2 od skupno 38

ID
606
PošiljateljMarica Nadlišek Bartol
PrejemnikVida Jeraj
Poslano iz
Poslano v
Datum 03.03.1897

Ljubezniva gospodična! Vi poračunajte, kakor se čita v sv. evangeliju: ,,in stotero vam bode poplačano!’’ Hvala, lepo hvalo za lepo sliko. Pošljite kmalu zopet kak spis, ,,Vizija’’ menim, da bode ugajala onim,...

ID
607
PošiljateljMarica Nadlišek Bartol
PrejemnikVida Jeraj
Poslano izTrst
Poslano vBled
Datum 26.11.1896

Velecenjena gospodična! Prisrčna hvala za poslano, kakor tudi za vašo prijaznost! Prosim, da napišete pri drugi priliki mesto Ur. Sl. moje ime M. N. Sv. Ivan - Trst in nič drugega. Veselilo...