Duhovniške postaje
Ksaver Meško je študiral bogoslovje in bil posvečen v mašnika 19. julija 1898 v Celovcu. Postal je kaplan in župnik v različnih krajih na Koroškem. Kot kaplan je služboval v Škocjanu v Podjuni, v Žabnicah in od tam na Svetih Višarjah, kot provizor v Knezovi, Grebinjskem Kloštru in pri Št. Danijelu nad Prevaljami. Tam je postal župnik, od tam se je preselil v župnijo Marija na Zilji, kot begunec po prvi svetovni vojni je bil na Brezjah; za eno leto je šel nato za administratorja na Tinje. Leta 1921 pa se je naselil pri Sv. Roku na Selah, kjer je živel vse do druge svetovne vojne. Po končani drugi svetovni vojni se je zopet naselil na Selah. Od 26. aprila 1941 do 15. junija 1945 je bil Meško znova begunec v Bosni (kjer je bil priča četniške ugrabitve drinskih mučenk) in na Hrvaškem, nato pa prebival v Stični. Zaradi narodne zavednosti so ga ob koncu I. svetovne vojne preganjale že avstrijske, med II. svetovno vojno pa tudi nemške okupacijske oblasti.
Meško je pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. V njegovem delu prevladuje katoliška miselnost z močnimi narodno prebudnimi poudarki. Slogovno je nanj vplival Cankar.
Vir: Wikipedia
