Prva leta Francovega življenja so gotovo zaznamovala pomanjkanje, saj je bilo konec vojne, menjale so se državne meje, uraden jezik države je postala italijanščina. Po priključitvi primorske Italiji so priimek Bratuš poitaljančili v Bertossi, Franc pa je postal Francesco. Pod tem imenom se nahaja tudi v v večini italijanskih virov, čeprav tudi italijanski viri niso dosledni in se ponekod piše z enim s kot Bertosi, oziroma dvema z kot Bertozzi, njegova mati Ana Baloh pa kot Balloh ali Ballochi. Franc mlajši se je izučil za mehanika, a verjetno nikoli ni zares opravljal svojega poklica, saj ga je vojna vihra poslala daleč od doma. Francova vojaška pot se je začela 1. junija 1936, ko je bil vpoklican na služenje vojaščine. To je bilo redno služenje vojaškega roka, ki so ga začeli fantje pri svojih dvajsetih letih. Poleg nabornih dokumentov je ta datum tudi v Francovi osebni vojaški mapi. Naslednji datum je dve leti kasneje, 2. junija 1938, ko je bil vpoklican v redno vojsko in je bil dodeljen v 38. pehotni polk. Francu zdravje ni služilo in je že konec oktobra istega leta bil poslan v bolnico na Albi blizu Genove, nato pa je bil še odpušen za 25 dni domov na okrevanje. Že sredi decembra je bil spet poslan v bolnico, kjer je ostal do srede januarja 1939. Po odpustu iz bolnice je bil vpoklican v 12. stotnijo 43. pehotnega polka. Francev polk je bil nastanjen v severni Italiji in je 11. junija 1940 sodeloval v napadu na Francijo v kratki Italijansko-francoski vojni. Vojna je trajala do dva tedna, italijanska vojska pa je osvojila nekaj obmejnega ozemlja. Po kratki vojaški kampanji je bil Francev 43. Pehotni polk v začetku leta 1941 premeščen preko Barija v Albanijo, kjer je je polk sodeloval v italijanskem napadu na Grčijo med 4. februarjem in 23. aprilom 1941. V bojih z Grki so napredovali šele po nemški ofenzivi, po grški predaji, pa je bila od 1942 divizija Forli, katere del je bil tudi Francov polk, zadolžena za obrambo grške obale Larisse, Volosa in Lamije. Leta 1943 pa je bila divizija Forli premeščena južneje v Grčijo.
Po italijanski kapitulaciji se je začela zadnji in najtežji del Francovega življenja, saj je postal nemški vojni ujetnik. Okoli 650,000 italijanskih vojakov je bilo po predaji poslano v Nemčijo in na okupirana ozemlja Poljske in vzhodne fronte. Franc Bratuš je bil glede na naslov v pismih interniran v taborišče Stalag IV v južni Nemčiji. Točna lokacija taborišča ni znana, saj je bilo mnogo gradiva ob koncu vojne uničenega. Glede na zemljevid delavskih taborišč je najverjetneje, da je bil poslan v taborišče Torgau, saj je imel na pismih naslov MStammlager, IV D Torgau / Elbe. Podružnična taborišča, ki so spadala pod Torgau, so bila še 160 km oddaljena od Torgaua, kar bi se ujemalo z mestom, kjer naj bi umrl med kopanjem v reki.
Odlomki iz besedila Nejca Petriča objavljenega v publikaciji Bratúši : predniki in potomci Ane Baloh in Franca Bratuša (Spodnja Kanomlja : samozal. C. Svetlik, 2024).
