---sem proslavil (!) Kneza samomorilca (!!) in ker opravičujem — dvoboj. To mi je pravil prof. Levec, ki me navdušuje za znani Ti projekt romana »Vodnik« in mi izročil Tavčarjeve povesti v kritiko. S temi povestmi pa imam križ! Ta »nagravžna« romantika in ta patos — uh! — Nú, diplomat sem. —

V nedeljo sem posetil župana, ki mi je grozno v r — lezel, pa vina klical. Zvečer sem bil na sokolskem večeru. Ker sta sedela Tavčar in Hribar sama, poklical me je župan k mizi; potem pa smo v tercetu — klafali do 11. ko je odšel župan, ostal je še Tavčar z menoj; končno pa sta prisedla še Voduška, s katerima sem se izjemno prav dobro razumel. Po Tavčarjevem odhodu smo krokali — prišel je še Hribar ml. — do 3. zj. Vsi smo bili grozovito fajhtni. Jaz sem prišel ob 5. domov; kje sem prebil dve uri, ne vem. Morda kje v »jasljicah«; a vem nič! Hribarja ni bilo dva dni domov. Na prošnjo županovo sem ga iskal in našel — spečega v neki gostilni 1/2 ure izven mesta. —

Mici je bila tu še le v sredo ves dan. Malo je jokala; nú, potolažil sem jo pošteno. Sicer pa se še nič ne »vidi«! — a čuti se vsekakor. —

Danes sem pozdravil na kolodvoru Márico. — Hribar mi je črtico vrnil radi zabavljanja farjem in radi — socijalizma. Ha! ha! —

Ali čitaš »Delavca«? —