Ljubezniva gospica!

Prav hud sem na Vas, ker tako pretirano hvalite mojo ponižno povest! Pet takihle Matičnih povestij ne dam za eno »V krvi«! – Povest je spisana v 14 dneh, reci: v štirinajstih dneh; torej prav vihravo. Potlej so mi jo pa še obrili in ostrigli, da bi je kmalu ne spoznal za svoje nezakonsko dete!! –
Dr. Kržič, urednik »Vrtca«, je še danes ves divji, da je Matica sploh sprejela takov – schund, v katerem se – – poljublja, veliko in strastno poljublja in to celo po noči, v tèmi ... takov schund, v katerem se glorifikuje – – samomorilni liberalec Knez!! –
Nu, in vendar še velja v klerikalnem odboru Matice prof. Levec! Sicer bi častne nagrade nikdar ne bil dobil, pač pa – brco! –
Pripomniti moram, da sem moral značaj Kresovke, še sedaj živeče Knezovke, vsled odbora spremeniti v šablonsko limonado, dočim je igrala prej ulogo intrigantske popačenke. Takisto sem moral poslabšati končno usodo tistih dveh moraličnih devic, katerim sem naprtil malo – greha, katerega se pa menda (??!) bojé Kržiči celo na – papirji!!! –
/: Mimogredé pa naj Vam povem iz naše tako grozno moralne (???!!) Ljubljane, iz krogov »črnosuknjarjev«, da je dobil kanonika dr. Elberta nekega večera ljublj. trgovec, ko je bil ravno z njegovo ženo v najhujšem – hm! – v najmanj poetičnem in flagranti!:/
To je dejstvo!!! –
Čisto a la Boccaccio 100 novel! –
Torej mojo povest bodete kritikovala! Bravo! Pa le ostro! –
Zakaj ste pa Škrjanca »umoríli« v zadnji št. bedastega »Brivca«? To ni bilo prav! Tudi jaz sem njegovega mnenja, da je – Trinko jako slab pesnik ... –
Vidicu se jako slabo godi radi njegove pravde z drjem Schwabom. Jaz se izvijam na vse načine, da ne bi trebalo pričati, a sedaj so me zašili že za 25 + 35 fl! Ne vem, kako pojde!
Ali bi ne mogli poslati kako svojo črtico za »Narodov« podlistek? Morda imate kaj takega, kar bi ne mogla porabiti niti v »Zvonu« niti v »Slovenki«?! – Pošljite mi, prosim, kaj, saj sem tudi jaz že nekaj načečkal za Vaš list!! – Ali boste? –
Če pridete kaj skupaj s Cotičem, mu – prosim – povejte, naj nikar ne sprejema vedno zafrkljivih in zabavljivih dopisov! Naj začne on s toli opevano »slogo«! Naj malo potrpi, pa nikar ne izrablja vsake malenkosti za napad! Sicer ne bo nikdar miru. Jaz storim, kar morem, da se počasi čisto zajezí to večno zbadanje mej »Edinostjo« in mej »Narodom«!!! –
Zdrava!

Ves Vaš
Fran Govékar