Milo moje Marišče! Vidiš. kako daleč je prišlo! Ne boj se, jaz Te ne bodem več nadlegovala. Vidi se mi, da sploh ne bodem nikdar več videla domovine. Gut weg! Danes meni, jutri Tebi. Draga moja nezabvena Marica, le to Te prosim: če Ti n. pr. do Vel. noči nič ne pišem, obrni se z dopisom v Odesu k avstrijskoorgskemu konsulstvu, kaj je s Kokoj - Bodeš? Prosim! Sestri moji ne govori o tem!

Daj ti Bog vsega “лучшего”! Марица моя, я тебя никогда не забывала и никогда не забуду!