ID
733
Pošiljatelj Josip Murn
Prejemnik Vida Jeraj
Poslano iz Ljubljana
Poslano v Zasip
Datum 17.03.1900

17. 3. 00



Draga stvar!



Menda si res popolnoma zasuta v Tvojem Zásipu. Da Te nisem sinoči prav za gotovo pričakoval –k »Rudi«, ne potrdim ničesar več! Pripiši sama sebi! Iz kritik se vsa imenitnost niti poduhati ne bode mogla. Vse bodo preveč pristranske najbrž! Literarni ljudje so sodrga, in tam je vse mogoče. Jaz sem jako vesel, da nimam in nočem iskati pri njih ničesar ne. To mi je zadoščenje.

Sedaj pa napnem druge strune! Prijatelj je vse koline pognal sam k vragu. Zupančiču, kot mi je pisal ta človek in zastopiti dal, je dal nekaj, kar je bilo najbolj suho in za oči dobro. Jako žalostno. Da je nate zdaj zlovoljen, ali kakšen, je čisto lahko mogoča posledica fizičnega njegovega bivšega stanja. Sicer je pa prav tako, celo interesantno po eni plati. Dal mi je Prijatelj enkrat izvrsten nauk. Še danes ga imam rad zato. To pa seveda ni v nikaki zvezi z »v predležečim« povedanim.

Sinoči sem bil dolgo od zunaj in danes sem jako vesel.

Krokarija mi sploh jako dobro stori. Danes sem popolnoma letenski že. Skoro bi že lahko razločno vdihal ciklame in šmarnice. Zunaj je sicer dež, pri meni pa je vse suhó ... Malo dnij po Tvojem pismu je padel sneg in Ti najbrž zapadel vse Tvoje velikansko veselje. Ti si res v nekterih momentih zavidanja vredna, zlasti kadar skačeš po travi kot kobilica ali pa kadar se gugulješ na konjskem hrbtu. Eno pa Ti povem: tobaka in cigaretnega papirja ne trpim v Tvojih pismih! To je turški parfum!

»Slovenko« čitam z zanimanjem. K »Zorani« jo uberem kmalu enkrat. Revica! Začel bom že zdaj po malem z izleti, konec majnika pa bom zletel v popolno prostost! Takrat pridem, ali pa kakor že bode, in corpore na Bled. Tam bo najbrž tudi »Carmen«.

Tekom enega meseca izide Kette.

V ponedeljek, 19. t . m. bo moj god – glej, da mi gratuliraš!!!!!!

Sicer pa, kako se imaš? Tisto gospo vidim večkrat in jo pozdravim. Jaz za svoj del opažam, da se me ljudje malo izogibljejo, ali vsaj, da niso prijazni kot nekdaj. Ne veš, kako me to veseli, niti najmanjšega kesanja ali žalovanja, ali kaj enacega ne občutim v svojem srcu, »Hódi páren, brávo! «

Zdaj pa se poslavljam in pozdravim Te kot je Tebi sami najljubše.



Tvoj udani

Jos. Murn.



P. S. Tvojega Lermontova sem prodal. Samo premalo sem dobil zanj!



KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.