Aleksandrija, 5/ III. 1922.

Dragi mi!!!

Naznanjam Ti da sem vdobila Tvojo kartico in danes to je nedelja spet po Esteri pismo. Srčna hvala za vse. Izrekam Vam sožalje tudi jaz po izgubi tako ljubljene …
Veseli me tudi da si lahko vdobiš mojo ali vsaj da se ti zdi kot bi bila jaz ko si govoril žnjo. Jaz pa ne morem najti osebe ki bi mi te nadomestovala. ali pa sploh tudi jo nočem najti. Nadalje za opazko radi poštenosti hvala namreč kdor šteje naj gleda da ne pade. Hvala Bogu dokler se lahko ponosne držimo Radi slik pa bo treba še mal počakat ker kakor da bi bilo zakleto že več mojih nedelj pada dež Na zadnjo pustno nedeljo to je danes 8 dni je bilo zelo grdo vreme in šla sem se slikat in sem storla tri plošče polomiti ubogemu slikarju dokler se nismo še stepli. Namreč imeli smo veselico pa same Biljenke in najprvo smo predstavljali prizor Kmet in fotograf katerega so pred več leti igrali Ludvik in Joško sedaj smo pa jaz in Krista. Ko bi nas videli Krista za fotografa jaz pa za kmeta iz [Palovč] doma z fajfo dežnikom in brado in vse kot se tiče enemu kmetu gorenjske korenine. Smeha je bilo za počiti. Potem tisto tam v Štajerski deželi jaz sem bila namesto Meheta končno pa še Kovačevga študenta Krista je bila kovač Feova za sina študenta in Rova ter Marička Komelova vse tri študentje. Marička še zs svoju tamburica in vse z goletami frakami ter kanami in da niti poznal bi nas ne ko bi nas videl in vse smo srečno izvršile. Prešnjo igro bomo igrale morda za Velikonoč sedaj nam bo lahko že novodošla pomagala.
Pismo nadaljujem je že sreda pričakovala sem da vdobim kaj pisma od naših pa ni nič. Dragi bojiš se da me bo Estera zadrževala še eno leto več nikar se ne boj otem času za dve leti se bomo že pripravljale za oditi kakor lastovke na jug. Ester pa pravi da pojde krompir že brat domov. Sicer ko bo malo tukaj se ji gotovo pamet preobrne ker ni vredno priti za manj nego dve ali tri leta. Sedaj so pa začele kar skraja sem hoditi. Želimo naj le pridejo okušati tukajšnje dobrote. Ampak vsaka bo videla da je resnica kakor mi je enkrat Marija Silič pisala da se več solzi pretoči nego vode spije. Ljuba prostost kdor jo ima. Drugači tukaj je vse po starem. Nastopil je post letos imamo mi in gospodarji obojni na en dan Velikonoč. Oh kako je lepo doma za tisti dan. Vreme imamo marčno. Oprosti ker ti nimam prav kaj pisati ker na Tvoje pismo imam malo za odgovarjati. Končno naj ti povem še da sem sanjala da sva šla skupaj po eni poti in da sva se poljubavala kar vcelem letu še nisem nikol sanjala oh kako srečni so bili nekdanji časi ko sva skupaj bila kako sva se ljubila kak hitro nam so urce bile. Sedaj zopet se približujejo oni lepi časi ko bo vse v cvetju in cvetlicah kedaj bova spet črešnje brala ali se zmisliš koje bila tudi Krista z nami? Kristi sem že povedala da si prejel arabkinjo. radovedna sem kaj ti bo pa Estera pisala od mene??
Končujem moje slabo pismo z mnogimi pozdravi in poljubi

Tvoja Felička Koglot

Pozdrav našim ter zboru od vseh Biljenki

Sprejmite prijateljske pozdrave od znane vam Zore.