Aleksandrija, 26. 12. 1921



Nadvse mi ljubljeni!



Po dolgem času sem hvala Bogu zopet prejela eno tvoje pisemce. Srčna Ti hvala tudi za voščilce. Opravičen je moj sum kakor mi pišeš da si lahko kaj sumim. Odkrito povedano niti mislila si nisem da primem več kaj od tebe. Ker ako me ljubiš in vedno misliš name mislim da bi me ne napravljal skrbi po nepotrebnem ako ne moreš obširno vsaj par vrstic. Saj se jaz potrudim da ti vsakikrat z istim vaporjem odgovorim. Domišljevala sem si sčim sem se tako Ti pregrešila da nisem vredna več Tvoje ljubezni in nehote sem po tihem pela. Ah kam so šle vse te obljube ki smi jih na uhce štel in kam so šle te blage urce ki si jih pri meni zanočeval. Sicer sama od moje strani imam čisto vest ampak mislila sem da si morda se predrugačil ali misli izpremenil radi izvanrednih Vaših domačih razmir ki so mi že davno znane. Vem da ti ni prav kakor razvidim iz vsega Tvojega pisnja da si zelo razburjen in želel bi da bi bila v bližini da bi si eden drugemu potožila svoje gorje. pa žali Bog sva oddaljena Ampak ne razburjaj se ker bo že boljše radi mene pa je boljše da nisem sedaj doma. Pa pustimo vse to. Vsak po svoje in tud jaz po moje. Nadalje pišeš da je velik mraz tudi tukaj je včasih zelo frišno klub temu pa je kot pri nas v začetku jeseni. Jaz sem tudi zdrava in mi gre dobro otrok je tudi zdrav in vedno bolj lušten da je veliko veselje žnjim. Božični prazniki pa se nam minuli bolj veselo kot vsako leto, prej sem si predstavljala da kako bom jokala za praznike ob spominu na dan. Pa nisem imela časa zato. začnem od začetka v petek je partiral brat od gospoda v London skozi Trst v soboto pa je začela vstaja od Arabcev tako da ni nikoli varno hoditi okrog. Ob 10 zvečir so nas prišle poklicat še druge in smo šli k munjam v azilo k polnočnici pripravili so lepo Božično drevesce ob polnoči smo peli pri dveh mašah in potem smo šle spat vse skupaj tam saj veš da je bilo luštno toliko Biljenki skupaj. Popoldan pa smo imeli malo veselico bile smo jaz Krista Valerja in še edna druga vse v navadnih oblekah. Ker vprizorili smo prizor kmetice in gospodične ki so nam storli dvakrat ponavljat. In deklamacije smo prav dobro izvršile potem smo še nekaj zapele in lepo je bilo ker nas je gospa pustila obe iti potem smo se kar hitro domov podale z eno karoco ker črni so že začeli se biti. Vsak dan je kaj sicer pri nas ne ampak bolj v mestu. Hvala Bogu da je vse srečno minulo. Kako pa tebi. Vedi ko sem bila v narodni obleki zmislila sem se kako si me rad gledal in ravno tisti trenutek mi izroči Karlina tvoje pismo. Razveselila sem se tudi ko sem je brala prišla mi je ena žalost da cel čas nisem mogla biti vesela. Ker iz tvojega pisanja se razvidi da se zelo vznemirjaš in zelo dvomiš!! Saj mislim da ne more nobeden mi reči žal besedice radi tega. Nikar ne proklinjaj Egipta ker človek ne živi samo od ljubezni ampak če je ubožtvo je dostikrat krivo v zakonskem življenju prepira in hvala Bogu da mi je dal priložnost si kaj prislužiti. Pišeš mi da če boš tudi ti tako nesrečen kakor so bili drugi ki so se veliko let ljubili in se končno niso poročili. Upam da ne. Al se spominjaš zadnjega večera in naše prisege?? Sicer radi mene ne razburjaj se in radi sanji da imajo kakšen pomen posebno s tem kaj misliš reči da si premišljeval ko si se zbudil da morda v tem času ko si ti sanjal da si me poljubil da morda me je kateri drugi ne rečem dvakrat da ne ker lahko Zora ki spimo skupaj. Ampak vedi te tvoje vrstice imajo velik pomen ali misliš entolko od mene ali da smo v kakšni slabi hiši? Vedi radi tega bodi brez skrbi ker hiša je poštena in bolj pazijo na nas kot doma. Naj si bo v vseh rečeh v dušnih in telesnih ozirih. Nadalje tudi jaz se spominjam ločitve na kolodvoru. Upam da v tem letu se morda bomo videli ali veš kaj si predstavljam kako bi bilo ob svidenju. Kakor razvidim iz tvojega pisanja da morda ker smo v tako slabo imenovanem mestu da smo vse ednake se motiš ker če smo proste gremo k munjam in tam igramo prepevamo in vse naše veselje je to. Prav srce me boli ker se mi zdi da če bi se videli da bi me že nekako sumljivo gledal in ne več kot prej.