Preljuba Mici!



Vem, da že težko pričakuješ kaj novic od doma, in ni čuda, ko Ti tako res dolgo nič ne pišemo. Prijeli smo Tvoj listek. Veseli nas, da si zdrava, tudi mi smo vsi že zadosti, razen dr. Ivana kateri je še vedno pri takem zdravju kot si ga vidila ko si šla od doma. Za praznike bil je Jožko doma in ker je bilo lepo vreme bilo je prav prijetno; šli smo na pokopališče nesli smo tudi vence, enega stari mami in enega Milenki na grob. Par dni pred prazniki bila sem v Ljubljani, kupila sem vazne katere Ti pošiljam, da jih podariš č.g. sestram. Vidila sem tudi Poldi A. katera se jezi zakaj, da ji nič ne pišeš. Ima se dobro. Tudi Ivanka mi je iz Gorice pisala. Ona hodi v prvo pripravnico in je prav zadovoljna. Povedati moram Ti tudi, da so kosci kmali potem ko si Ti od šla zleteli, ne vem so li šli za Teboj ali kam? Ni jih.



Sedaj imamo le še škorca kateri prav vesel prepeva. Ali kaj pridno goslariš? Jaz sem včeraj prvikrat od kar si šla Ti zdoma. Kaj sedaj delaš? Se kaj pridno učiš? Ali imaš mmnogo prijateljic? Kdaj da Te obiščemo kaj ne vem, ker imamo vedno obilo dela in pa vožnja tja je zelo neprijazna. Ako kaj potrebuješ piši!



Sprejmi gorke poljube od vsih Tvojih ljubih, posebno pa bodi poljubljena od vse Tvoje



Julije



Laze, dne 5.XI.1900