ID
362
Prejemnik Franc Peric
Poslano iz Aleksandrija (Egipt)
Poslano v Bilje
Datum 18.09.1923
Vir Arhiv Neda Rusjan Bric

Alesandria 18/9 1923

Preljubi Franc!!

Pričakovala sem tvoje pisemce in sem je tudi hvala Bogu vdobila in povrhu še kartico iz sv gore . Srčna hvala in tudi pomnožene pozdrave pošiljam vsem onim ki so na kartici podpisane. Dragi upam da tudi ti si prejel moje pismo danes ali pa jutri ampak vedi da ko sem je pisala sem bila zelo obupana nad usodo ki nas je zadela upam pa sedaj da se bo vse na lepem umirilo namreč radi vojske, ne samo tam je vse v strahu ampak tudi tu smo vsi skrbeh. Vem za vzrok zakaj bi že enkrat hotel da bi začelo ker ni več za živet tam kaj? Saj ravno to je ki tudi mene grozno muči od vseh strani se sliši sama revščina in srečne ve ki ste tam sami tako vzdihi se slišijo in potem mi zamiriš dragi če nimam nobenega upanja na bodočnost. In nič drugega me več ne vleče za domov iti nego stariše videti in ti dragi ne moreš mi verjeti kako se m smiliš ko priznam da me veliko ljubiš in zato veliko zame trpiš. Nevem zakaj se mi zdi to tvoje pisemce nekam žalostno in neda mi miru prej da ti še nocoj moram odpisati. Nadalje na tvoje vprašanje če sem res z srcem napisala za se premisliti in da skoro ne poznaš notranjščine mojega srca moram ti odgovoriti dati takole, upam da v tolikih letih si že me spoznal do dna srca ampak vedi da če prav ljubim z vso ljubeznijo kolikor je mogoče ljubiti vendar ko bi vedela da bi bil ti bolj srečen za se ne poročiti ali na kakšen drugi način seveda zelo bi mi bilo težko da ni mogoče popisati ampak ugodila bi ti tudi meni se zdi da če bi se jaz premislila in druzega vzela da bi ne imela sreče in niti Bog bi mi jo ne mogel dati. ker greh bi bilo toliko časa te zanašati in trpinčiti in naposled pustiti. Pa saj imamo dovolj zgledov ki nas učijo. Za nocoj zadosti jutri grem ven ker je sreda in potem bom nadaljevala! Pismo nadaljujem je sreda večer, bila sem pri Zorki potem pri Kristi v resnici se mi smilita tudi ona dva ker se ljubita in sedaj ona dva poskušata kaj se pravi ljubiti in potem ločeni biti mi smo že davno to poskušali kaj? Spoznam da tudi Rihard je tebi ednakega značaja v ljubezni in zato tudi on trpi le tolaži ga kolikor moreš, oh kako rada bi hotela da bi prišle skupaj s Kristo domov ker kako mu bo težko gledati nas dveh srečnih in on? Tobi bile preveč srečne ko bi prišle domov skupaj ne morem ti popisati kako bi se zabavali vsi skupaj ker jaz in ona smo kot edna tudi nekaj podobne smo si vsi kdor nas ne pozna misli da smo sestre. Ampak bojim se da nam ne bo dano to veselje skupaj uživati ker ona je bila letos doma in tudi razmire ima vse drugače namreč oni so ali bodo odvisni sami od sebe radi matere ki nasprotuje. V resnici jih pomilujem Nadalje od Tončke nevem že od velikenoči nič radi Malke se mi pa zelo zelo čudno zdi da želi sem priti prvič mislim da nima potrebe in drugič srečna ona dokler je tam ker tukaj ni tudi ne dobrot vsaka misli da so nebesa ampak ko pride enkrat sem ko se prepriča kakšne dobrote so tu pretaka več časa solze predno se privadi in potolaži. Tudi je zelo težko vdobiti gospodarje da so pripravljeni delati karte in se truditi, tudi več vzgledov imamo sedaj več mladih punc iz drugih vasi je sem prišlo in morjo služit po 1 ½ liro in tri otroke varvat in druga dela opravljat in če se hočejo preložt jih peljejo h konzulatu da jih raje domov pelje kot da jih pustijo se preložit i.t.d. V resnici matere naj ne pošiljajo 17letne punčke po svetu da se tu jokajo in za tisto plačo naj raje doma služijo.

KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.