Predraga Julija!



V petek zvečer dobila sem od Souvana iz Ljubljane nakupljeno obleko; mislila sem Ti takoj odpisati in Ti v pismu izraziti mojo zadovoljnost, vendar premislila sem se in odložila pisanje do časa, da dobim od Tebe račun.Računa nisem dobila, pač pa danes, v nedeljo, dobila 1 škatlo, napolnjeno z mastjo in surovim maslom, vse v redu!



Prvo torej, srčna hvala materi za poslano!!



Danes je nedelja, celi dan deži tako, da še k maši nisem šla, vendar radi deža bi bila šla, ko ne bi imel Ivan cel dopoldan mnogo opravkov. Danes bom pismo napisala, ali šele jutri odposlala, ker mislim materi v škatli nazaj poslati kostanj, katerega hranim zanjo že več kot 3 tedne.Da ga imam že dolgo, vidila boš, Ti in mati, na kostanju samem, ker je precej suh. Kupila sem ga že pred Vsem Svet., ker sem mislila, da mati pridejo sem, a ker jih ni bilo, je ostal.In ker sem ga za njih kupila, naj ga odpošljem, čeravno znabiti ga imate še več kot jaz. Hranila bi ga še naprej, ali bojim se, da se mi preveč posuši in bi ne bil za nič. Zelo je bil debel, ali osušil se je že precej. Jaz upam, da bo vseeno dober!



Ne pozabi na dano besedo, da kadar prideš iz Ljubljane, mater v Reko odpraviš!



Le povej materi, da sem hranila v eni »kafe šali« polovico od »šale« domače (od doma masti) masti vedno zanjo, da ako pride k meni, bo vsaj okusno zabeljeno jedla, ne tako kot pri teti Nani; seveda, zdaj jo bom jaz lahko porabila, ko jo imam mnogo od doma.



V današnjem pismu me vprašaš, kako sem zadovoljna s poslano obleko, da Ti vselej odkrito pišem, ni treba dvomiti, tako tudi danes!



Z obleko sem zelozelo zadovoljna, istotako z jopicama, pavolo, volno, hekelgarnom in porhatom. Zelo sem Ti hvaležna za trud, kojega si imela z mano oz. s kupovanjem za mene. Pošlji račun, od Souvana ga imam v rokah, le od ostalega še ne. Koliko je bila poštnina od Souvana, sem si zapomnila. Prosim tedaj, da pošlješ račun, da Ti prej denar povrnem. Vzadnjič v naglici sem Ti vrnila račun, kojega sem imela od Tebe, koliko stane klobuk, ker sem pozabila, koliko je bil, znabiti ako imaš še Ti v glavi, mi prihodnjič tudi pišeš. Ali ne?



Ako mati pridejo, te prosim, da jih spomniš, da bi mi posodili vzorec od gat in ga seboj prinesli.



Dela imam vedno, sedaj bo imela tudi Francka.



Jaz delam zdaj zastore za okna, ker pretečeni teden smo zimska okna nataknili in zdaj ni mogoče biti več brez zastorov. Imeli smo tudi pretečeni teden 2 delavca, da so nam na hodniku »pod« snažili in z oljem mazali, da sem že komaj čakala, da prideta proč.Mi smeš verjeti, ker misli si, kako neprijetno je, ko je vse od olja in se mora paziti, da se na parkete ne nanese.



Delavca poslal je gospodar, ker se je Ivan vedno pritožil, da je gnil pod; malo je sedaj boljši, mazali so ga z lanenim oljem.



Pretečeni teden bil je tudi v naši hiši mrlič, v 3. nadstropji umrl je en pomorski kapetan. Priloženo Ti pošiljam pismo od ge. Mlaker, da boš vidila, kaj mi piše. Odpisala ji še nisem.



Ivan mi naroča, da Te vprašam, ako hočeš kaj berila. Včeraj zvečer sva šla z Ivanom naročiti železa za zastore, vidila sem mestno kovačijo, katera je pa zelo majhna, ni tako prostorna kot Laškega kovača in tudi meh ni tako velik. Gotovo se je materi »kolcalo«, ker sem jih vedno v mislih imela: to bi se materi dopalo itd., nakar mi je Ivan vedno rekel, da zdaj jih več nobena reč tako ne zanima kot pred leti; krivo je obilo skrbi.



Naj Ti še povem, da sem imela šolo pri Ivanu pretečeno nedeljo popoldan in danes. Zadnjo nedeljo sem zob plombirala, a danes sem ga polirala šele. Nimam pravega veselja, da se tudi Ti učiš tukaj, bi imela veselja, ali sama je predolgočasno!



Danes je bil Ivan povabljen na Trsat k patrom že drugič, ali slabo vreme ga je odvrnilo danes, pretečeno nedeljo popoldan pa delo.



Kadar pišeš, ni treba nič paziti na lepo pisavo, samo da pišeš. Saj vem, koliko dela je vedno, še prej, ko sem jaz pisala, ne pa zdaj vse sama! Pretečeni teden sem kupila 2 žaklja krompirja, 100 kilo po 2,70 kr, in 1 žakelj repice, 100 kg po 2,10. Repica mi bo kmalu spuhnela, jemo jo, kolikor le moremo, izribala bi jo, ali zdi se mi, da bi bilo predrago, ako kupim ribežen inornico.



Kako Pepi v Ljubljani, ali je zdrav in se pridno uči? Pozdravi ga, kadar mu pišeš! Kaj pa Toni?



Micica mi ni še nič odpisala, seveda se ima mnogo za učiti, ker je precej težko zanjo v 4. razredu.



Ali je pri Vas mrzlo vreme? Pričakujete v kratkem snega?



Jaz vedno na pratiko gledam, kdaj kaže sneg, kazal je že, ali gotovo ga niste še imeli.



Danes kaže meglo, pa pri nas deži.



Ali g. prof. kaj piše?



Tema je že in Ivan me opozarja, da je škodljivo več pisati.Ker sem z novicami precej pri kraju, končam s pozdravom na vse, posebno Tebe gorko ljubi



Tvoja Ivanka in Ivan



Reka, 14. 11. 1897