Predraga!



Že v ponedeljek pripravila sem se napisati Ti pismo, pa odložila sem, ker vedno sem pričakovala pisma od Tebe.Nazadnje sem ga vendar dobila, v katerim si mi naznanila, da dekla pride, čakala sem zato do danes, da Ti na vse odgovarjem!



Dekla je srečno prišla in vse v redu prinesla! Danes zjutraj sem kakor po navadi žgance skuhala, a ne zna jih jesti, vajena je samo na kofè.Počasi se bo morala odvaditi od kave, ker Ivan in Mici jesta žgance, torej samo zanjo mi ne kaže kavo kuhati. Seveda, iz mesta je prišla!



Škoda, ako res Micko profesor vzame, ker sedaj ni razvajena, a potem ne bo za rabo. Pametno bi bilo od matere, da reče g. profesorju, naj jo njej prepusti, ker se tako težko dekle dobijo, katere bi na polju kaj umele.G. prof. jo tako lahko dobi, ker v mesto vse sili, in dobro plača tudi lahko deklo. Danes je pisal g. prof. Ivanu, da bi ga zelo veselilo, ako skupaj pot iz Laz do Borovnice napravimo. Med drugim ga tudi vabi, ako hoče ž njim popotovati en teden po Gorenjskem.



Kdaj pride Ivan v Laze, ne vem. Piši, kdaj bo kaj se vreme pri Vas ustanovilo, ker ako je dež, ni nikamor za iti! Tudi je treba tako nedeljo izbrati, da boste lahko vsi razen enega varuha šli v Borovnico. Pepi, Ti in mati, ker oče gotovo ne bodo hoteli iti. Seveda, to boste že sami doma si uredili, kako in kaj – samo jeziti nad menoj se ni treba – nisem še pozabila, da imate vse polno dela!



Ali Micico zelo doma pogrešate? Mici pravi, da ako jo želite, da bo prišla, drugače ne! Pismo je napisala še v pondeljek, a danes ga komaj oddam. Dva raka ima še od tistih, ki svi jih midve prinesle, lepo število jih je Francka prinesla. Zelo rada bi vidila, da vidita sPepčkom, kako Mici rake hrani!



Pri nas nismo nič potresa čutili. Kakor že Mici piše v svojem pismu, naj Ti še jaz povem, da smo si ogledali grad na Trsatu Frankopanov.Želela sem, da bi tudi vidva s Pepčkom to razvalino vidila, ali zastonj sem želela, predaleč sta.



Tudi materi bi gotovo ugajalo to viditi, kake ječe so bile in kako so ljudi obsojali v dosmrtno ječo. Kadar bodo prišli v Reko, bomo si šli še enkrat ogledati. Kadar boste kaj pospravili, jih odpravi sem za nekaj dni!



Da pismo oddam, naj končam! Piši, kadar imaš čas, kdaj naj pridemo!



Sprejmite pozdrave in poljube od vsih, posebno od



Vaše Ivanke



Reka, 4. 8. 1897