4. V. 1926
Predraga moja Zofka!
Dovoli mi, da Ti rečem sestra in Ti! Tako blizu si mi v svoji tugi v bolezni in v vsem, kar Te tare.Tako rada bi Ti pomagala, pa ne vem, kako. Skrbim in jokam s Teboj in sočustvujem, veruj, da res, in vsega srca, iz vse duše. In prav tako tudi moj Fran! Oba sva Ti rada na razpolago.
Samo iztrgaj se iz svojega obupa! Vse se da na svetu poravnati, vse popraviti in pogladiti, vse se izpremeni in poboljša; vse je malenkostno, da, ničevo, v primeru s smrtjo.
Zato vzemi vso energijo skupaj, samo hoti z vso voljo, da ozdraviš, pa boš! Na nič drugega ne smeš sedaj misliti kot na svoje zdravje. Pa na to, da si potrebna, neobhodno potrebna svojim hčerkicam predvsem in še mnogim drugim, nam, svojim prijateljem, ki Te ljubimo in skrbimo za Te, in končno tudi narodu, ki še mnogo, mnogo od Tebe pričakuje.
Ko sem nedavno pregledovala Tvoje tiskane spise in "Jugoslovensko ženo", da po njih sestavim kratek životopis za brošuro "Slovenska žena", ki izide o priliki naše razstave koncem junija, tedaj me je zapeklo spoznanje: premalo smo Te cenile, premalo ljubile in premalo podpirale, me Slovenke in vse Jugoslovenke!
Za vse nas si trpela, iz srca in duše nas vseh si govorila - a me smo se vse premalo zavedale tega.
Človek v svojem delu, v svojih skrbeh in raznih interesih hiti in hiti, mimo njega brzi toliko lepega in pomembnega, vrednega, da bi se ustavil, pogledal pobliže, Za moment se zaveš, rodi se Ti prijeten občutek, lepa misel, pa Te zmoti kaj drugega, in že je mimo Tebe... Vsaj meni se je vse življenje tako godilo. Prešibke, preneznatne so bile moje duševne in telesne sile, da bi bila mogla sprejeti in v sebi predelati vse, h čemer se je moja duša nagibala.
In tako me danes peče vest, da se Ti nisem vse bolj približala, ko si mi bila po svojih mislih in po svojem čistvovanju tako zelo blizu.
A vse to se mora popraviti! Ti ozdraviš! S Tvojim telesnim zdravjem pa se Ti povrne Tvoj krasni optimizem, Tvoja vedrost, Tvoj ljubeznivi temperament in predvsem - Tvoja nezlomljiva volja.
Ali bi morda vprašala tukaj pri kakem založniku, da založi zbirko Tvojih spisov, že natisnjenih po raznih listkih? Mogoče bi se dalo to narediti? Vsaj poizkusila bi, če hočeš? - Kadar boš mogla razmišljati o tem, naj mi sporoči dobra gospa Božičkovička. Odkod se je vzela ta zlata, požrtvovalna duša?
Vidiš, kako Te imajo vsi radi, Ti pa obupuješ! Lepo mirna bodi in potrpežljivo čakaj svojega zdravja! Potem boš pa spet pisala... še vse lepše, boljše kot prej. Izučilo, izkristaliziralo Te je življenje - težko, bridko sicer, a verjemi, solnce že spet posije, ker mora, mora!
Jaz imam silno posla z razstavo; brošura bo - mislim lepa. Ko izide, Ti jo takoj pošljem. Zanimala Te bo in Ti vzbudila stare spomine. Škoda, da mi ne moreš pomagati. Tvoja pomoč bi bila jako dragocena.
Prav lepo Te pozdravlja in poljublja
Tvoja
Minka in Fran
Lj. 4. V. 26
KORESPONDENCA