Primorje, Novi 2./X. 1924

Saj bi Vam človek pisal, ko bi vedel kam. Tako se Vam samo tako na slepo zahvaljujem za lepe karte iz – takorekoč – cele Evrope. Lepo je potovati in videti mnogo kranega sveta. Zdaj pozimi bo pa prišlo delo, kaj ne, da v glasovih očrtate svoje utiske tudi za druge ljudi. Veste, kaj Vam vedno govorim: realizirati treba dušo, da živi dlje od tega našega tako hitro umirajočega telesa. In umetnik ne sme biti egoist, da najlepše kar ima v sebi, ponese v grob, ker se mu ne da vreči par znakov na papir. –

Pišite mi kaj v Zagreb. 10. t.m. se vračam tja. Imela sem angino pectoris in skoraj umrla, pa mi je zdaj že precej boljše. -

Prav lep pozdrav od Vaše stare Z Demetrović