Zagreb, 21. XII. 1920

Dragi Milko! – Torej ste tudi Vi mislili na njo te dni? – 18. so bile pri meni gospa Pavić in gospa Lina Rački, (soproga slikarja). Ona mi je pripovedovala, kako je ostala sama, kako so vsi njeni umrli doma v Pragi med vojsko ko je bila ona v Švici. Pripovedovala mi je o smrtnem dnevu svoje matere. - Jaz sem poiskala svoj rokopis in sem jim čitala, kar se. je godilo v moji duši 19. II. l. l., ko je bila Vladoša že mrtva a jaz tega še nisem vedela. – – "Hvala vam", so mi rekle solznih oči, ko so odhajale a jaz sem jima odgovorila: "Hvala tudi vama, bile ste z menoj na Vladošinem grobu." – A veste kje sem prekinila čitanje? Tam, ko pridem domov in že vem da je tudi druga brzojavka že prišla, – samo vsebino mi še niso rekli, – in me je bilo že strah a ob enem sem še vedno verovala, da se ni zgodilo. Tekla sem po stopnicah gor, pa v sobo k pisalni mizi in zapisala: "Vladoša ni umrla. Vladoša živi!" - In ona resnično živi, kaj ne, v naših dušah? -

Sinoč sem govorila z Vladošino bivšo učiteljico Drago Medič. Že par mesecev je tu a sem jo prvikrat videla. - A danes ste mi pisali Vi. – Tako se mi zdi. Kakor da mi na razne načine govori: S teboj bom ta Božič!

- Dragi Milko, kolikrat sem mislila na Vas in Vam bi bila pisala ali Vaše pismo, kjer je Vaša ljubljanska adresa sem tako dobro spravila, da ga zdaj najti ne morem. Ampak zgubilo se ni. Vem, nekega dne mi bo samo od sebe padlo v roko, ko ga niti iskala ne bom. - Skozi cel november sem ležala, zdaj sem pa zopet zdrava. – – Maša je sama dopotovala donas, pomislite! In tako lepa pisma mi je pisala iz Maribora. Sinoč ste z Miro peli vse pesmi, ki jih znate.

- A kako je Vam, Milko, recite? Ali ste zdravi, ali se čuvate? Veste, zaradi Vaše umetnosti morate jako paziti na svoje zdravje. V desetih, dvajsetih, tridesetih letih se lahko mnogo stori za umetnost. Če bi bil Wagner zelo mlad umrl, ne bi postal Wagner - Duša raste in se bogati in zori.

– Jaz "Vladoše" vseeno ne bom dala tiskati pred svojo smrtjo. Hoteli so, da izpustim nektere stvari a meni se zdi, kakor falzifikat.

Pišite mi kaj te dni v počitnicah, ko imate več časa. In lepo pozdravite Vašo gospo mamo in Vašo malo sestrico. Naj bo srečna, ko odraste! – Iskala sem kakšen papir, da Vam pišem in glejte, prišel mi je ta rujav papir v roko. Vladoša mi je podarila kaseto za predlanjski Božič. - Prav lepo Vas pozdravlja in mnogo Vam dobrega želi za praznike in za celo življenje

Zofka Kveder