Na Dunaju, dne 29./ XI. 97

            Velečislana gosp. Milka!

            Pred glavnim rigorozom… sem – stem sem menda opravičen radi svoje „lenobe’! Ko bom rešen te skrbi, pišem Vam iz Št. Pavla mnogo in upam zanimivih novosti.

            Kaj porečete o Pajkulji? Z mokro cunjo bijo, to celo Pajkovino! Na kratko pišem danes tudi Márici!

            Moj proces je torej – končan! Zmagal sem povsem in Schwab jè žalostno pogorel. Umaknil se je in plača sam vse stroške. To je špas! Zum Spott dem Schaden! Prvo ponudbo, katera je bila precej samozavestno pisana in v kateri je zahteval, da obžalujem in obsojam svoj čin, ter plačam stroške, sem ponosno odklonil! In kmalu sem dobil drugo ponudbo, ponižno in pohlevno, da je pripravljen umakniti tožbo in plačati samo – napišem naj privatno pismo, v katerem obžalujem, da sem ga žalil. A jaz niti tega nisem storil, temveč pisal sem mirno in prijazno, da nisem maral nikogar žaliti, torej tudi ne njega! Če, oziroma ker (ne „da”) se pa čuti žaljenega, moram to sam obžalovati. In vendar je ustavil tožbo! V petek sem že dobil poziv, in obravnava je bila določena na 4. dec, danes pa mi poroča Tavčar, da je Šušteršič v soboto umaknil tožbo! „Heil!” Poročal sem Vam to, ker Vas morda zanima! Kako se imate? Hvala za karte in opomin z Ano! Ali ste huda, ker tako grdo pišem? Prosim, nikar! Prihodnjič pišem alpu!

Iskrene pozdrave Vašim in Vam

                                                                                               ves vdani

                                                                                                   Fr Vidic

Ali je mladi g. Trnovec na Dunaju? Prašal sem zanj v ‚Sloveniji’, a ne pozna ga nikdo; najbrže ga ni tu.