Draga Julija!



Ker ravno nimam šole, namenil sem se, da Ti pišem. Danes smo imeli obhajilo, zato je bilo prosto, in sedaj ves ta teden in še v ponedelje in torek. Imam se obilo za učiti, zato še ne mislim na to, da bi prišel domov, kakor bodo drugi storili; vendar nekaj bi prosil če bi mi dovoljila, ali oziroma oče in mati, namreč, da bi se smel, ko bodem premestne izpite izvršel in se ne bode več za učiti, bicikel učiti. Upam, da mi ne odrečejo tega, no, pa saj je še vprašanje, če mi bode gospodinja posodila 30 ali 60 kr, ker še za to zalepko sem jo komaj izprosil. Imam se dobro, zdrav sem, kar upam tudi od vas doma. Vreme imamo lepo, ravno prav, ker če bi bilo grdo se ne bi mogel hoditi zjutraj ven učiti, kar mi pa najbolj prijetno, ker se zjutraj najlažje učim. Posebnosti Ti ne vem pisati, zato Te

pozdravljam

Tvoj

Josip

Ljubljana, 27. 6. 1899



P.N. Tudi g. botra Jankota sem videl v Ljubljani, vendar govoril nisem ž njim, vem je bil tudi v Lazih, ali pa bode šele prišel.