V Ljubljani, dne 10./11. 1905

Dragi!



Ne vem, zakaj mi ne odgovoriš. Morda si razžaljen, da sem Ti pisal le dopisnico? No, če bi Ti poznal moje razmere, bi mi ne mogel zameriti. Letos visí vse gledališče na meni; kakšno delo in kakšna odgovornost — tega seveda ne veš! Uradni posli tudi naraščajo in končno še uredništvo! To je več ko preveč!



Tebi je lahko, ko živiš le zase in za literaturo! Če včasih še malo zabavljaš in se rogaš, Te to tudi ne muči preveč. Iz daljave kritizirati in norca delati se, — to bi znal še kdo drug! Mi pa stojimo v sredi nujnega dela, v prvi vrsti boja, zato ne utegnemo delati komplimentov!



Pisal sem Ti že, da Tvojega računa ne razumem. Pojasni mi ga in pošlji že dolgo obljubljeno povest! Saj veš, da smo uredniki zaradi beletristike vedno v zadregi! »Ministranta Jokca« Ti plačam stran po 6 K. Tega honorarja ne dobiva nihče razen Tebe. Denar Ti pošljem takoj, ko sprejmem spis; pošljem Ti pa le 120 K. Če bo kaj več, Ti pošljem ostanek po dotisku.



A kaj je s Tvojim ostankom dolga? Večkrat sem Ti že pisal, da ga izlahka odslužiš, če mi pošlješ par člankov — feljtonov — o čemerkoli. Vedno dobiš kakšno snov, ki jo moreš vreči naglo in brez truda na papir. Oglej si par novih dram (n. pr. Strindbergove »Tovariše«, Sudermannov »Kamen med kamni« i. p.), pa napiši nekaj misli o teh delih ter o moderni drami sploh! Najdeš pa še polno snoví, ki jih znaš in moreš obdelati zanimivo in lepo! Stori to, sebi in listu na korist!



In sedaj še nekaj! Če hočeš, pošlji mi svojo novo igro! Letos sem jaz »intendant« in uprizorim Ti jo v vsakem oziru dostojno. Lier je izvrstna moč in Vedral je prav dober ljubimec. Sploh imam letos prav dostojen ensemble. Toda silim Te ne! Stori kakor hočeš.



In »Za narodov blagor« mislim tudi uprizoriti, če Ti je prav. Piši mi svoje želje. Letos sem »absolutist«, morda prih. leto ne bom več! Torej piši!



Prosim, da mi odgovoriš tako odkritosrčno in zaupljivo, kakor Ti je pisal



Zdrav!

Tvoj

Fran